Radon je naravni žlahtni plin, brez barve, vonja in okusa, ki nastane v razpadni verigi naravnega urana, le-ta pa se nahaja praktično povsod v tleh. Predstavlja največji prispevek k izpostavljenosti ljudi zaradi ionizirajočih sevanj. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji vsak dvajseti pljučni rak posledica izpostavljenosti radonu. Izpostavljenosti radonu sicer ne moremo preprečiti, lahko pa jo zmanjšamo z ustreznim prezračevanjem in gradbenimi ukrepi. To je predvsem pomembno na mestih, kjer se ljudje dalj časa zadržujemo, torej v domovih in na delovnih mestih.
Radon potuje od mesta nastanka v zemeljski skorji proti površju, kjer se sprošča v ozračje oziroma se kopiči v zraku zaprtih prostorov, kot so kletni in pritlični prostori v stavbah ter tudi v kraških jamah in rudnikih. V stavbe prodira skozi razpoke v betonskih tleh ali stenah, skozi špranje med talno ploščo in zidovi, ob nezadostno zatesnjenih vodovodnih in odtočnih kanalih, jaških ali drugih ceveh ter skozi vse druge morebitne odprtine. Na vsebnost radona v zraku zaprtega prostora torej odločilno vplivajo značilnosti tal (vsebnost urana, poroznost in tektonski prelomi) na katerih stoji stavba ter vrsta, starost in kakovost njene izgradnje.
Za ustrezno izvajanje ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti radonu je treba najprej izvesti pregledne meritve in ugotoviti ali so koncentracije radona povišane. Visoke koncentracije radona v zaprtih prostorih lahko pričakujemo na področjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna, torej predvsem na kraških in prodnatih tleh, nižje vsebnosti radona pa na področjih, ki so slabo prepustna, kot na primer na glinenih tleh. Na podlagi meritev koncentracij radona v tleh, podatkov o geološki sestavi tal in podatkov o povprečnih letnih koncentracijah radona v zaprtih prostorih so bila v Sloveniji določena radonska območja. To so območja z več radona (na zemljevidu obarvano rdeče) in področja z zmernimi koncentracijami radona (na zemljevidu obarvano rumeno).
Radonski zemljevid Slovenije
Območja z več radona so občine: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk.
Območja z zmernimi koncentracijami radona so območja občin: Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica, Žirovnica.
Ozemlje Republike Slovenije je torej razdeljeno na radonsko območje (označeno rdeče in rumeno) ter na območje z nizko pričakovano koncentracijo radona (označeno z zeleno), kamor spada preostali del države.
Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti v novogradnjah
Da bo koncentracija radona v delovnih in bivalnih prostorih čim nižja, morajo biti stavbe ustrezno projektirane, grajene in vzdrževane.
Pri novogradnjah se nizke koncentracije radona v prostoru zagotovi s prezračevanjem zemljine pod talno konstrukcijo stavbe ali s popolnim tesnjenjem talne konstrukcije stavbe z radonsko zaporno folijo, torej s tesnjenjem med zemljino in notranjim zrakom.
Za prezračevanje zemljine se pod talno konstrukcijo stavbe v prepustnem sloju vgradijo cevi (radonski razvod). Nad prepustnim slojem mora biti položena folija, ki ohranja prepustnost tega sloja ob izdelavi temeljne plošče objekta. Radonski razvod se praviloma poveže z ventilatorjem in navpičnim dvižnim vodom preko katerega se radon odvaja na prosto. Izpustno mesto radona mora biti izbrano tako, da ne omogoča ponovnega vstopa radona v stavbo, torej dovolj stran od oken, vrat in drugih odprtin. Opisani sistem se lahko izvede tudi brez ventilatorja, a mora biti projektiran in izveden tako, da je možna enostavna naknadna vgradnja ventilatorja (aktivni sistem), če se z meritvami koncentracije radona ugotovi, da sistem brez ventilatorja ni dovolj učinkovit.
Če se kot primarni ukrep pri projektiranju in gradnji stavb uporabi tesnjenje talne konstrukcije stavbe, mora biti to izvedeno z radonsko zaporno folijo, ki ima ustrezno nizek difuzijski koeficient za radon. Vsi preboji folije in stiki folije s stenami morajo biti dosledno zatesnjeni.
Prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo ali tesnjenje talne konstrukcije stavbe z radonsko zaporno folijo je pri novogradnjah na radonskih območjih obvezno.
Projektiranje in gradnja novih stavb na zelenem območju mora zagotoviti, da je stavba grajena in opremljena z elementi sistema prezračevanja zemljine pod talno konstrukcijo stavbe ali s popolnim tesnjenjem talne konstrukcije z radonsko zaporno folijo. Elementi sistema prezračevanja zemljine pod talno konstrukcijo stavbe oziroma radonski razvod mora omogočati morebitno naknadno povezavo z dvižnim vodom, v kolikor bi se z meritvami ugotovilo, da je to treba.
Protiradonska sanacija obstoječih stavb
Kot gradbeni poseg za zmanjšanje izpostavljenosti radonu v obstoječih stavbah se šteje vgradnja aktivnega sistema za prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo. Dopustna je izvedba sistema brez ventilatorja, če je učinkovit. Kot dodaten ukrep k aktivnemu sistemu prezračevanja zemljine se lahko izvede tudi tesnjenje oboda talne konstrukcije in prebojev skozi talno ploščo ter tesnjenje tlorisne površine z radonsko zaporno folijo.
Protiradonski ukrepi pri posegih na obstoječih stavbah
Če se na radonskem območju načrtujejo posegi v obstoječo stavbo (npr. menjava stavbnega pohištva, obnova fasade), je pred izvedbo posega treba oceniti koncentracije radona v stavbi. Če se oceni, da utegne biti po izvedbi načrtovanega posega izpostavljenost radonu prekomerna, je treba skupaj z izvedbo načrtovanega posega izvesti tudi protiradonsko sanacijo.
Zakonodaja
Gradnjo radonsko varnih stavb in sanacijo obstoječih stavb s povišano vsebnostjo radona ureja Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Na podlagi pravilnika je bila objavljena Tehnična smernica za graditev – Zaščita pred radonom v stavbah z oznako TSG-1-007:2023, ki povzema ukrepe za gradnjo radonsko varnih novogradenj ter za sanacijo obstoječih stavb s povišano vsebnostjo radona.
Informacije in pojasnila: Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji
Oglasno sporočilo
