Zmanjšajte CO2 z leseno gradnjo

0
1045
Lesena gradnja
Lesena gradnja

Na energetsko nepotratne tehnologije in materiale moramo preiti čim prej, poudarja prof. dr. Pohleven, saj bomo le s predelavo in uporabo lesenih izdelkov prešli v nizkoogljično družbo, s tem pa izboljšali okoljske in bivalne pogoje.

»Les kot konstrukcijski material se postopno, a vztrajno vrača,« razlaga Jasna Starc iz Arhitekture Starc. Njegov sloves minljivosti pripisuje stereotipom iz časov, ko je les v gradnji služil predvsem izdelavi fasadnih opažev in balkonskih ograj, ker pa ni bil ustrezno vgrajen ali zaščiten, se je temu primerno zmanjšala tudi njegova življenjska doba. Danes je les zagotovo primeren in preizkušen material za gradnjo hiš, ima domicilno pravico, »pa še prijeten je na otip in lepo diši,« izpostavlja Starčeva. Upokojeni prof. dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete z Oddelka za lesarstvo, pa poudarja prednosti uporabe lesa za varovanje okolja, omejevanje podnebnih sprememb ter ugodnosti, ki jih ponuja človeku.

Prednosti uporabe lesa

Gradnja z lesom ima mnogo prednosti – minimalna poraba energije, hitra gradnja in visoka trdnost glede na majhno lastno težo ter skladiščenje CO2. Prof. dr. Pohleven navaja dve pozitivni plati uporabe lesa – prva je fotosinteza, ki omogoča, da les s pomočjo sonca nastaja iz CO2 v drevesih. Na drugi strani pa se CO2 ohranja v lesenih objektih in izdelkih še desetletja. Za predelavo lesa je potrebno manj energije v primerjavi z drugimi tehnološkimi načini, po koncu uporabe pa lahko les uporabimo še za kurjavo. Pohleven izpostavlja, da lesena hiša povprečne velikosti, opremljena z lesenim pohištvom, v 60 letih uporabe, prispeva k znižanju od 50 do 70 ton CO2.

Koliko prispeva k znižanju CO2
En kubični meter lesenih izdelkov v končnem izračunu prispeva k znižanju CO2 v ozračju za dve toni (vir: Obvladajmo podnebne spremembe – uporabimo les, Slovenska gozdno lesna tehnološka platforma; Ljubljana, 2010). Če primerjamo proizvodnjo kubičnega metra plastike, se v ozračje sprosti kar 5 ton CO2, pri železu 15 ton, pri aluminiju pa več kot 25 ton.

Les lahko uporabite kot nosilni ali nenosilni material

Les je univerzalni element, zato so lahko iz njega nosilne konstrukcije za hišo in ostrešje, lahko pa se uporabi kot nenosilni material, torej za stropne, stenske ali talne obloge, iz njega je v večini izdelano tudi najrazličnejše pohištvo, okna in vrata. »Če se pri izbiri ogrevala odločite za kotel na sekance ali pelete, ste se že odločili – za les,« dodaja Jasna Starc.

Les kot gradbeni material poznajo v mnogih državah, uveljavljen je predvsem v Avstraliji, Kanadi, na Japonskem, v skandinavskih državah in v Združenih državah Amerike. V Sloveniji je v zadnjih letih le dva odstotka lesenih hiš med novogradnjami.

Pri izdelavi nosilnih delov hiše je seveda pomembna trdnost lesa, tako obstajajo različni trdnostni razredi, pri nenosilnih elementih pa tudi izgled, odpornost na obrabo, trajnost. Les se v trdnostni razred razporedi glede na upogibno trdnost, gostoto in elastičnost. Trši les je na primer hrast, mehkejši pa smreka. Les se lahko tudi termično obdela in se mu tako izboljša trdnost ter podaljša življenjsko dobo. Glede na namen uporabe lesa izberite tudi primerno vrsto oz. del drevesa, iz katerega bo element izdelan. Starčeva razlaga, da je smreka primerna za konstrukcije in ostrešja, »ker je ravne rasti, primerna za obdelavo in ima ustrezne statične lastnosti«. Za fasadne obloge in stavbno pohištvo je primernejši macesen iz avtohtonih rastišč, ker je odpornejši na vplive iz zunanjega okolja. Kadar les uporabite za elemente, ki so v stiku z vlago, izberite jedrovino hrasta ali kostanja. »Poleg izbire prave vrste lesa je pomembna tudi ustrezna priprava in izvedba,« še dodaja Starčeva.

Starčeva izpostavlja, da je les dober toplotni izolator: »Lesene skeletne konstrukcije združujejo nosilne lastnosti in toplotno izolativnost skozi celotno sestavo, zato so lahko nekoliko vitkejše za doseganje enakovrednih izolativnih lastnosti, kot na primer klasično grajene stene.« Toplotna izolacija lesa je odvisna tudi od njegovih lastnosti in dimenzij. Pri zvočni izolaciji pa velja, da višja kot je specifična gostota materiala, bolj je ta zvočno izolativen, tako da so tu v prednosti masivnejše konstrukcije.

Les je gorljiv material, zato je glede požarnih zahtev treba certificirati posamezne sestave stene. Drži pa, da les v določenih oblikah zagori počasneje, kot nekateri drugi materiali, gori počasi, predvidljivo in dlje časa ohranja statično stabilnost. »Les kot dekorativni fasadni element pa z vidika požarno varnostnih zahtev včasih ni primeren material,« dodaja Starčeva.

Poreklo lesa

Ker les nima zahtevane navedbe porekla oz. izvora, ni vedno mogoče vedeti, iz katere države prihaja. »Vsi leseni elementi, ki so predmet nekoliko zahtevnejše tehnološke predelave, kot je vzdolžno lepljenje, so k nam uvoženi iz sosednjih držav, kjer je lesno predelovalna industrija in z njo povezan trg bolj razvit,« razlaga Starčeva. Lahko pa je hlodovina, iz katere izdelujejo gradbene elemente, tudi slovenska. Domače proizvodnje so praviloma tudi tisti deli lesene konstrukcije, ki so podvrženi samo osnovni mehanski obdelavi na žagi, to so npr. ostrešja in opaži. Kljub temu se vse bolj uveljavlja certificiranje lesa, tako da lahko pri določenih lesenih izdelkih izveste tudi, kje je bil les posekan. V Sloveniji se pogosto uporablja sibirski les, saj je pomembno, da je les izpostavljen podobnim vremenskim pogojem, kot jih bo imel na mestu gradnje.

Pri gradnji z lesom je najpomembnejše, da se zavedate, da njegovih lastnosti vnaprej ni mogoče popolnoma predvideti, saj je les naravni material. Jasna Starc pravi, da se lahko nepredvidljivostim izognete tako, da izbirate prefabricirane elemente. To so vnaprej izdelani elementi, ki so že končne velikosti in jih je tako lažje povezati v končno konstrukcijo z drugimi gradniki. »Lesene skeletne konstrukcije se gradijo praviloma z vzdolžno lepljenim lesom, ki ima fizikalne lastnosti zaradi tega bistveno bolj konstantne in predvidljive,« razlaga Starčeva. Tako je les ob pravilnem načrtovanju dolgotrajno obstojen material.

Sovražnik lesa je vlaga

Glavni izziv pri lesu je njegova občutljivost na vlago, tako ga je pred njo treba čim bolj zaščititi in lesu omogočiti suhe razmere. Starčeva pravi, da na območjih, kjer se vpliva vlage ne da preprečiti, uporaba lesa morda ni najboljša odločitev. To so predvsem območja neposredno ob morju, kjer se lahko les pogosto zmoči in v vmesnem času ne posuši dovolj. Problematično je tudi območje Ljubljane, saj les zaradi prašnih delcev v zraku počrni. Dodaja še, da je treba sprejeti tudi dejstvo, »da vidni elementi lesa, ki so izpostavljeni UV-žarkom in vremenskim vplivom, sčasoma dobijo patino.«

Pomembna je tudi odpornost lesa proti biološkim škodljivcem, kjer je les razvrščen v pet razredov. Ti se označujejo s številkami od ena do pet – ena pomeni zelo trajen les in pet les, ki ni trajen. Slovenski hrast in bor tako spadata v drugi, bor v tretji razred, smreka in jelka pa v četrtega.

Kako vzdrževati les

»Les se najbolje ščiti kar sam,« pravi Starčeva. To mu omogočite z izbiro prave vrste za posamezen namen, z zimsko sečnjo in obdelavo ter s pravilnim načrtovanjem in izvedbo. Dodatno mu seveda lahko pomagate tako, da ga zaščitite z impregnacijo ali z ustreznimi površinskimi premazi, ki pomagajo pri zaščiti pred mehanskimi poškodbami in vplivi okolja, hkrati pa dajo lesu dekorativni izgled. Tudi ti so specifični za določeno vrsto in namenskost lesa, vse pa je treba na nekaj let obnavljati. Premazi so podvrženi tudi certificiranju, tako da so za človekovo zdravje čim manj škodljivi. Lesa, ki ga uporabite za nosilno konstrukcijo hiše, ob pravilni vgradnji kasneje ni treba dodatno obnavljati.

Viri:

  • Tackle Climate Change: Use Wood, EU Brussels, 2006,
  • Obvladajmo podnebne spremembe – uporabimo les, Slovenska gozdno lesna tehnološka platforma; Ljubljana, 2010),
  • Gozdovi bogastvo Slovenije, predstavitveno gradivo, Čar lesa, https://carlesa.si,
  • Dnevnik: Čar lesa 2017: najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo.

Sodelujoči strokovnjaki:

Jasna Starc

http://www.arhitekturastarc.si/

u. d. i. a., Arhitektura Starc

Franc Pohleven

prof. dr. Franc Pohleven

https://carlesa.si/

neformalno združenje Svet za les

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here