Zdrava bivalna klima & prezračevanje

0
106

Prezračevanje stavb ni več prepuščeno zgolj naravnemu prezračevanju, z odpiranjem oken, čeprav to v nekaterih primerih še vedno predstavlja ustrezno dodatno obliko prezračevanja. Prezračevalni sistemi so postali več kot le dodatna investicija. Hiše, ki dobro tesnijo nas postavljajo pred izziv, ker ne »dihajo« in zato niso zdrave za bivanje (ne vplivajo pozitivno na počutje) brez mehanskega prezračevanja. Takšne hiše niso le hiše grajene po standardih za skoraj nič-energijske stavbe, kjer je treba nasloviti zahteve po zrakotesnosti in energetski varčnosti stavbe. Tudi pri energetskih prenovah – fasada, toplotna izolacija, okna – pride do večje zatesnitve stavbe – hiša je močno zatesnjena, naravnega pretoka zraka (npr. čez špranje v oknih) pa ni več. 

Mednarodni standardi in domači predpisi opredeljujejo, da vsak izmed nas potrebuje vsaj 15 m³ svežega zraka na uro; priporočena vrednost pa je za polovico višja. V pravilniku o Prezračevanju in klimatizaciji je zapisano, da bi morali v bivalnih prostorih poskrbeti, da se zamenja vsaj 50 % volumna zraka na uro. 

Vpliv kakovosti zraka na zdravje in dobro počutje

S spodbujanjem gradnje, ki poudarja varčevanje z energijo, sodobne stavbe porabijo veliko manj energije za hlajenje in ogrevanje, kot starejši objekti. Tehnični predpisi (npr. evropska direktiva o skoraj nič-energijski gradnji) tudi nakazujejo, da brez mehanskega prezračevanja (z vračanjem toplote) ni sodobne hiše. Poudarek je še na zrakotesnosti, saj si preprosto ne moremo več privoščiti, da bi okna slabo tesnila in prepuščala zrak. Razmisliti je treba o vgradnji mehanskih prezračevalnih sistemov, ki bi neprekinjeno skrbela za dovod svežega in čistega zraka, ter enako količino zraka odvajale iz stavbe. V praksi je še drugače, saj se še vedno gradijo stavbe, v katerih prihaja do slabega zraka, ter posledično nižjega udobja in vpliva na počutje (glavoboli, zaspanost, alergije …) in pojava zidne plesni. V sporočilu za javnost EU (IP-03-1278) je zapisano tudi opozorilo, da snovi, ki so običajno prisotne v zaprtih in slabo prezračenih prostorih lahko povzročijo astme in druge alergijske bolezni, za katerimi po njihovi oceni trpi že do 20 % prebivalstva. 

Mehansko prezračevanje z rekuperacijo se je razvilo zaradi želje po varčevanju z energijo, vendar sedaj tak način prezračevanja opravičujemo in zahtevamo predvsem zaradi zdravstvenih razlogov in standardov. Uporabnik pa ob tem vsakodnevno občuti komfort – ugodje kakovostne klime v bivalnih prostorih, ne da bi se moral stalno ukvarjati z odpiranjem in zapiranjem oken.

Osnovo pravilo prezračevanja 

Mehanski in kontinuirani način prezračevanja ugodno vpliva na počutje v prostoru. Dom bo brez odvečne vlage in pojava plesni, čezmerne koncentracije CO2, neugodnih emisij v zraku (prašni delci, cvetni prah, radon) ter občutka zatohlosti. Predpisano stalno izmenjavo zraka v prostorih lahko uredite le z mehanskim prezračevanjem. Dovolj svežega in čistega zraka boste zagotovili, če boste že pri načrtovanju prezračevalnega sistema upoštevali osnovno previlo prezračevanja: svež zrak naj pride v bivalne prostore (dnevni prostori, sobe spalnice), od tam potuje po stopniščih in hodnikih do servisnih prostorov (kopalnica, kuhinja, shramba), skozi katere je zrak v celoti odveden iz prostorov. 

Osnovno pravilo prezračevanjalahko naslavljajo centralni sistemi prezračevanja, saj je temelj delovanja v krožnem toku zraka. Decentralni sistemi pravila ne morejo izpolnitiv popolnosti zaradi delovanja 2 rekuperatorskih enot hkrati – ena pol minute dovaja zrak, druga pa odvaja, nato se zračni tok obrne (zrak se pri tem procesu prenaša iz enega prostora v drugega). 
 
Pri centralnih prezračevalnih sistemihse zrak bolj temeljito zamenja, kot pri lokalnih in so zato bolj učinkovite. Pri njih je tudi delež vrnjene toplote višji, kot pri lokalnih enotah. Nekatere lokalne rekuperatorske enoteso take, da v prostor vgradimo eno enoto, ki vsebuje izmenjevalec toplote. Ventilator v njih se nekaj časa vrti v eno smer in sesa zrak ven, potem pa se smer vrtenja obrne in poriva noter svež zrak, ki se na izmenjevalcu prej predgreje. Druge enote pa so take, da jih je treba vgraditi v paru. Pri slednjih delujeta 2 rekuperatorski enoti hkrati. 

Naravno prezračevanje

V primeru naravnega prezračevanja (tj. odpiranje oken)je najbolje vsaj 5 krat na dan okna za kratek čas (2–5 minut) popolnoma odpreti (na prepih), toliko, da sezamenja zrak v prostoruin da prostora ne podhladimo. Najbolje je odpreti vsa okna in vrata, tako da potegne zrak tudi iz vogalov in izza pohištva. Seveda se pri tem umaknete, da se ne prehladite. V nasprotnem primeru se nam lahko v prostoru nabira vodna para(zaradi naše aktivnosti, dihanja, kuhanja), kar poveča možnost kondenzacije na hladnejših predelih in nastanek plesni. Ko v stanovanju opravljate dejavnosti, kjer se sprošča več pare (npr. likanje na paro, sušenje perila, kuhanje), je najbolje takoj ko končate prezračiti stanovanje. Dobro je, da ob zunanjih stenah nimate prislonjenega pohištva, ker se  ob stikanju zrak zelo slabo izmenjuje. Če ga imate, naj bo kakšnih 5 cm odmaknjeno od stene. Naravno prezračevanje ni optimalno, saj nimamo vsakodnevno časaza zračenje stanovanje na takšen način – po eni strani smo lahko veliko zdoma, po drugi pa lahko oken ne bi odpirali dovolj pogosto, ker bi na to pozabili, ali bi nas v zimskih mesecih preveč zeblo.

Zrak naj bi se v prostorih menjal tudi, ko jih ne uporabljamo aktivno. Zato se nekateri uporabniki odločijo za avtomatsko odpiranje in zapiranje oken. S takšnim sistemom lahko prostore nekaj minut pred prihodom domov prezračijo in tudi ogrejejo/ohladijo na primerno temperaturo. Kar pa je zgolj zasilna rešitev. Še vedno je bolje razmisliti in preučiti investicijo v sistem za mehansko prezračevanje, bodisi rekuperacijo, bodisi higrosenzibilni sistem (s higrosenzibilnimi rozetami ali higrosenzibilnim trakom).

Z naravnim prezračevanjem pride tudi do ‘vdora’ zunanjega okolja– neprijeten vonj zraka, mrčes, hrup, cvetni prah.V sami osnovi ne more poskrbeti za izpolnitev osnovnega pravila prezračevanja – krožne izmenjave zraka. Hkrati v prostorih temperatura niha, kar vpliva tudi na porabo energije naprave za ogrevanje ali hlajenje prostorov. Z mehanskimi sistemi prezračevanja lahko naslovite tudi to točko udobja uporabnika, saj omogočajo udobno atmosfero v bivalnih prostorih, brez zunanjih motenj. Vgradnja prezračevalnega sistema je eden izmed energijskih ukrepov pri celoviti energetski prenovi hiše. 

Povrnjen vložek v prezračevalni sistem

V Slovenskih klimatskih pogojih je prezračevanje brez vračanja toplote odpadnega zraka (s sistemom rekuperacije) pravzaprav že v sami osnovi potratno. Investicija v prezračevalni sistem se lahko povrne že v 10–15 letih, vsekakor pa je to investicija, ki ki naj bi več desetletij opravljala  svojo funkcijo. Prisilno prezračevanje (mehansko prezračevanje) je ukrep, s katerim naredite hišo še bolj varčno in s katerim lahko prihranite pri ogrevanju. Preprečilo bo čezmerno koncentracijo CO2, prekomerno vlago in pojav plesni ter neugodne emisije v zraku (cvetni prah, prašni delci, plin radon). Če hočemo preprečiti prehajanje radona v hišo, mora biti v vsakem prostoru rahel nadtlak. Če je prezračevalni sistem nastavljen tako, da imamo v kakšnem prostoru podtlak, lahko to povzroči, da nam v hišo iz tal srka še več radona – torej ga imamo lahko notri še več, kot pred inštalacijo mehanskega prezračevanja, če to ni ustrezno nastavljeno. (Radon je bolj prisoten v južni polovici Slovenije.)

Prezračevanje z rekuperacijo lahko opremimo tudi tako, da se dovajani zrak dogreje ali pa ohladi. Male pasivne hiše ali stanovanja zato ne potrebujejo drugega ogrevalnega in hladilnega sistema. Zakaj so sistemi prezračevanja z rekuperacijo vse bolj uporabljeni? Zrak, ki ga odvajate iz prostora ima okoli 20 oC. Če za prezračevanje uporabljate le okna ob njihovem odpiranju ven odvedete zrak, ki ima 20 oC. V prostor pa pride zrak z 0 oC, ki ga je treba še ogreti na sobno temperaturo. Medtem ko poleti pride v prostor zrak s 30 oC in ga je potrebno ohladiti na okoli 20 oC. Pri tem pa porabljate energijo.

Če izberete prezračevalni sistem z rekuperacijo je pomembno, da toplotni izkoristek ostane čim višji. Občasno vklapljanje in izklapljanjerekuperatorskih enot z namenom varčevanja z energijo ne bo prineslo pričakovanih rezultatov. Ključnega pomena je, da prezračevalni sistem deluje ves čas. Ventilatorji pri tem porabijo malo električne energije, v vrednosti okoli 10–15 eur na leto.

Kakovostni prezračevalni aparati imajo certifikat (PHI) za pasivne hiše, iz katerega sta razvidna dva pomembna podatka, in sicer potrebna eklektična energija za prečrpan zrak na 1 m³ zraka, in učinkovitost toplotnega izkoristka, vse to pri trajnem delovanju in uporu v sistemu 100 Pa. Na nekaterih sistemih (decentralni ali imenovani tudi »push-pull« sistemi) brez PH certifikata za pasivne hiše se lahko učinkovitost toplotnega izkoristka meri tudi drugače, ter lahko prikaže tudi zelo visoko učinkovitost (več kot 90 %). V resnici pa tolikšen toplotni izkoristek velja le za začetnih nekaj sekund, nato se zmožnost izmenjave toplote močno zmanjša – tudi do 50 %. 

Kanali so čisti, vzdrževanje je enostavno

Stroški vzdrževanja, ki so pri kakovostnih sistemih majhni, so povezani z redno menjavo filtrov. Strokovnjaki priporočajo menjavo na 6 mesecev. Filter lahko zamenjate tudi sami, strošek novega filtra pa je različen, glede na kakovost in proizvajalca. Pomembnost redne menjave filtrov je povezana tudi z alergijami na cvetni prah, v tem primeru se odločite za filter z oznako F7 (filtrira majhne mehanske delce do dveh mikronov, to so na primer delci, ki nastanejo pri kurjenju in cvetni prah). 

Med investitorji v prezračevalni sistem (predvsem v centralni sistem prezračevanja) je včasih prisoten dvom, da se cevi hitro umažejo in se v njih zbirajo zdravju škodljivi delci ter plesni. Temu ni tako, saj zrak, ki se pretaka po ceveh vanje pripotuje skozi filter. V filter se morebitni delci ujamejo, preden pripotujejo do razvodov cevi.Cevi so suhe in po njih nenehno kroži zrak, v suhem okolju pa ni pogojev za razvoj bioloških organizmov. 

Dotaknimo se še vsakodnevnega upravljanja naprave, saj je to eden izmed pomembnih detajlov za uporabnika. Priporočljivo je, da ima naprava uporabniku prijazen vmesnik. Vsak dan lahko uporabljamo tipke (ki so nameščene v kuhinji, kopalnicah in sanitarnih prostorih) – z njimi sprožimo intenzivno prezračevanje, ki se po okoli 20 minutah povrne v prvotno kapaciteto. Te tipke so povezane z aparatom, ko pritisneš na tipko za intenzivno prezračevanje preide cel sistem na največjo vrednost (volumen)  in po okoli 20 minutah (kolikor nastavite) se volumen samodejno zmanjša na prvotno vrednost, ki je praviloma 50%. Sistem mora delovati neprekinjeno. Upravljanje sistema lahko povežete tudi na sistem za pametno upravljanje hiše.

Popolna tišina naprave

Pomembna lastnost prezračevalnega sistema je hrupnost sistema. Kakovostnejše naprave so že zelo tihe in nemoteče, kar je pomembna lastnost za uporabnike, ki si želijo popolno tišino, predvsem v času počitka. Centralni sistemi lahko delujejo izjemno tiho, če so ustrezno projektirani in imajo dovolj dušilnikov zraka. Dušilnike hrupa se namesti pred aparat, 2 dušilnika – za dovod in odvod notranjega zraka. Poleg tega se jih namesti tudi na posamezne cevi, če so kratke. Če pa so cevi dolge, same dovolj dušijo hrup. Število dušilcev različno glede na objekt. Lokalni in decentralni prezračevalni sistemi sodijo med hrupnejše: Ti podnevi niso opazno glasni, vendar je njihovo delovanje v bivalnih prostorih, kjer je ponoči zaželena tišina znatno slišno. Pogosta napaka, ki jo storijo uporabniki je, da na napravi znižajo volumen (moč) delovanja ali jo zaradi prevelikega hrupa popolnoma ugasnejo.Posledično zaustavijo izmenjavo zraka in v prostorih pride do slabega zraka, saj ne zadovoljijo potrebe po svežem zraku, ki tudi ponoči ostaja enaka – t. j. 15 – 30 m³/h.

Izvajalca opozorite na majhne detajle

Majhni detajli lahko prispevajo k pomembnim spremembam. Ob izbiri in vgradnji prezračevalnega sistema se z izvajalcem pogovorite tudi o korakih, ki bi zagotovili, da izbrani sistem deluje varno in zdravo. 

  • Zahtevajte upoštevanje osnovnega pravila prezračevanja. 
  • Odvodi uporabljenega zraka naj bodo speljani iz vseh servisnih prostorov. Največje količine odvoda zraka predvidite v kuhinji.  
  • Po ceveh, ki vodijo do spalnih prostorov vgradite dušilnike hrupa. 
  • Dovod zraka naj bo 50–60 cm oddaljen od najbližje stene. Sveži zrak pa naj prihaja v bivalne prostore nad okni (čim bolj stran od vrat). 
  • Pri vgradnji fasadne rešetke bodite pozorni, da kondenzacija ne kaplja po fasadi (zaključek naj bo vgrajen 1–2 cm ven iz fasade). 
  • Notranja vrata naj imajo vgrajeno rešetko ali so od tal odmaknjena za približno 8 mm. 
  • Predhodno načrtujte ustrezne razporeditve odvodov in dovodov (tu se najpogosteje pojavijo napake). 
  • Poskrbite za redno menjavanje filtrov, na 6 mesecev ali vsaj enkrat na leto. 

Viri: B. Jerman. 2019. Vse o prezračevanju, www.varcevanje-energije.si, https://ekosklad.si, https://energetskaizkaznica.si. 

 

Sodelujoči strokovnjaki:

Carmen Hladnik Prosenc

Carmen Hladnik Prosenc

energetska svetovalka, ENSVET pisarna v Trbovljah

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here