Zasnovi hiše prilagojena fasada

0
51

Ključna vprašanja pri izbiri fasade niso vezana ne le na fasado in fasadni sistem, temveč na objekt kot zaključeno celoto. Za začetek si odgovorite na vprašanje, kakšen objekt si sploh želite, kakšne so vaše potrebe in želje, kaj pričakujete od svoje hiše in kako si pravzaprav želite živeti.

Rdeča nit objekta se kaže tako v svoji tlorisni zasnovi, kot v ujemanju strehe objekta s fasado ter kakšni bodo pogledi v okolje, zaradi katerih bo zasteklitev igrala pomembno vlogo pri izgledu fasade. Po definiranju koncepta hiše se opredeli še materializacija ovoja stavbe (npr. objekt odet z leseno fasado, kamnom).

Kontaktna ali prezračevalna fasada

Glede na način in izvedbo fasade ločimo kontaktne fasade, ki so bolj razširjene in prezračevane fasade.

KONTAKTNA FASADAPREZRAČEVALNA FASADA
Sestava stene
Nosilni zid – sloj toplotne izolacije – zaključni zunanji ometPreko podkonstrukcijskega sloja (kovinski) so z vmesno toplotno izolacijo obešeni sistemi fasadnih plošč; pod podkonstrukcijskim slojem in finalno oblogo, ki je lahko iz pločevine, betonskih plošč, lesenega opaža, naravnega ali umetnega kamna, cementno-vlaknene plošče, ali ostalih umetnih mas, se nahaja prezračevani sloj, preko katerega se objekt naravno »prezračuje«.
Prednosti
Ugodna začetna investicija oz. cena izvedbe.Podkonstrukcijski sloj omogoča prehajanje vlage iz notranjosti objekta v okolje ter hkrati omogoča sušenje toplotne izolacije oz. jo ščiti pred vremenskimi vplivi.
Klasična in tradicionalna rešitev.Kvaliteta bivanja je zaradi omenjene prednosti lahko boljša.  
 Dolgoročno se sistem prezračevane fasade, ki je bolj odporen na vremenske vplive, ob upoštevanju vseh vzdrževalnih stroškov, lahko zelo približa ceni kontaktnih fasad. (Ravno s tem razlogom se dosti uporablja na javnih objektih, kjer je bistveno bolj pomemben vidik vzdrževalnih stroškov tekom celotne življenjske dobe objekta.)
Slabosti
Zahteva več vzdrževanja, saj se na najbolj izpostavljenih delih hitro lahko pojavijo madeži in alge.  Višja cena izvedbe. Pri slabi izvedbi je možno tudi odpadanje fasadnih oblog. Zato je ključnega pomena, da je izvedbeni projekt fasade dobro pripravljen in dela opravlja certificiran izvajalec.
Vzdrževanje
Da objekt obdrži svoj videz je treba  poskrbeti za pleskanje, na koliko let pa je povsem odvisno od kvalitete izvedbe in kvalitete materiala kontaktne fasade ter širine napuščev, ki ščitijo fasado pred vremenskimi vplivi. Madeži se lahko na izpostavljenih delih pojavijo že po nekaj letih, prepleskati pa jih velja na 5–10 let, če želite madeže zakriti.Obloge prezračevalnih fasad ob pravilni vgradnji niso zahtevne za vzdrževanje in imajo dolgo življenjsko dobo. Les na soncu in pod vremenskimi vplivi dobi t. i. sivo patino, ki je pravzaprav naravna zaščita lesa, poleg tega ga je treba premazovati z olji. Medtem ko pri kamnitih, aluminijastih in cementno-vlaknenih ploščah dodatnega vzdrževanja ni. V primeru nastanka madežev pa te enostavno očistite s krpo in vodo. Ob pravilni vgradnji se večjih vzdrževalnih stroškov tekom obratovanja objekta ne pričakuje.  

Biti drugačen, zasledovati trende ali izbrati kreativno rešitev

Bodite odprti za rešitve arhitekta, ki se ob kvalitetno izvedenem projektu, lahko dobro odnesejo. Veliko je prepletajočih se mnenj in izkušenj o fasadnih elementih, a tehtno izberite za vas ustrezno. Draga fasada ni vedno tudi pogoj za lepo hišo.

Pogosto zmotno prepričanje je, da naj bi leseni fasadni elementi zahtevali veliko vzdrževanja in se kmalu lahko začnejo luščiti. Vendar v preteklosti so lesene fasade zaščitili z raznoraznimi impregnacijami/laki, ki so se po nekaj letih pričeli luščiti. Tako obdelano leseno fasado je bilo treba redno vzdrževati (brusiti in ponovno lakirati). Danes je pristop obraten, lesu pustiti kar se da veliko njegovih naravnih lastnosti, ter ga dodatno zaščiti samo z naravnimi olji in voski, s čimer se mu pusti, da se naravno postara (t. i. patina). Povsem normalno je, da bo s časoma takšen les posivel in ravno ta »patina« lesu doda zaščitni sloj, ki preprečil njegovo nadaljnje razpadanje.

Poleg lesenih fasadnih oblog poznamo še kamnite fasade, ki so lahko lepljene ali obešene na podkonstrukcijo, »klinker« opečne fasade, ki imitirajo izgled opeke, razne aluminijaste in pločevinaste, ki se lahko iz strehe nadaljujejo na fasado ter cementno-vlaknene plošče. Poleg videza in ostalih haptičnih, akumulacijskih lastnosti takšnih fasad se s tem objektu zagotovi vse prednosti prezračevane fasade.

Veliko investitorjev (v stanovanjsko hišo) vidi možnost za izpostavljanje svoje hiše v želji »biti drugačen« z barvo fasade, kar se lahko izkaže za neustrezno, ali je v nasprotju s prostorskimi akti občin. Prisluhnite kreativnim rešitvam, kombinaciji materialov in poskušajte drugačnost ustvariti z arhitekturo samo. Vaša hiša pa se bo skladala z okoljem v katerega je postavljena. Odgovor na to je lahko sila preprost, bodite radovedni in odprti za oblikovne rešitve, pazite na kompozicijo, ritem fasadnih elementov in na takšen način naredite presežek, ki se bo subtilno vklopil v okolje z barvo.

Kombiniranje fasad s funkcijo prostora in okolico

Na terasah zaradi ugodnega vpliva na mikroklimo lahko izberete lesene obešene fasade in prav tako lesene podnice, ki poleti ne bodo sevale akumulirane toplote, pozimi pa se ne bodo toliko ohladile in boste brez težav tudi v hladni polovici leta na jutranjem soncu uživali samo v copatih. V kolikor mimo objekta vodi prometna cesta, je priporočljiva izvedba fasade v bolj obstojnem materialu, kot sta na primer pločevina ali cementno-vlaknene plošče, saj boste umazanijo s cesto lahko odstranili povsem enostavno s spiranjem z vodo.

Najpogostejša napaka pri obnovi fasade

Večina starejših stavb je energetsko zelo potratnih zaradi neustreznega sloja toplotne izolacije in slabe toplotne izolativnosti zunanjega ovoja. Pri energetskih sanacijah je ključen temeljit in celovit pristop, ki bo odpravil vse kritične točke preko t. i. toplotnih mostov. V kolikor se toplotni mostovi ne rešijo ustrezno, bo v konstrukcijskem sloju prišlo do nastanka kondenza in posledično pojava plesni na stenah in stropih.

Praviloma se poleg fasadnega ovoja pri energetski sanaciji zamenja tudi zunanje stavbno pohištvo – zunanja okna in vrata. Ker so cenejši materiali za vgradnjo navadno iz umetnih PVC mas, se objekt z zunanje strani hermetično zapre in tako stenam odvzame funkcijo prehajanja vlage med notranjim in zunanjim prostorom. Posledica je zadrževanje vlage v notranjosti objekta. Kot rešitev vlagi lahko redno zračite z odpiranjem oken, vzpostavite sistema prisilnega prezračevanja ali rekuperacije ter uporabite naravne izolacijske materiale, kot so steklena ter kamena volna, celulozna ali konopljina vlakna. Ti so paropropustni in bodo poskrbeli za ustrezno prepuščanje vlage iz objekta v okolje.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here