Načrtovanje vrta naj se začne z vprašanjem, kakšen je njegov namen – bo vrt namenjen športnim aktivnostim, počitku, gojenju različnih rastlin in pridelkov.
Prvo vprašanje pri načrtovanju vrta je, kakšen je njegov namen, saj različni nameni zahtevajo različne izvedbe – bo vrt namenjen športnim aktivnostim, počitku, gojenju različnih rastlin in pridelkov. Sara Peternel, dipl. inž. kraj. arhit. iz podjetja Kalmia d.o.o., pa nadaljuje: »Vaš vrt mora odslikavati vaš življenjski stil in se njemu prilagajati, saj boste le tako polno uživali v njem. Določite si finančni okvir, maksimalno vsoto, ki ste jo pripravljeni dati za načrtovanje, predvsem pa za izvedbo vrta. Pomislite v kakšnem okolju živite. Vaš vrt naj se sklada z okolico in naj se vanjo primerno vklaplja. Ekstremi nikoli niso dobri, tudi pri oblikovanju vrta ne. Izstopate lahko tudi drugače, kot z eksotičnimi rastlinami, ki za naše podnebje in okolje nikakor niso primerne.« Simon Ogrizek, dipl. inž. agr. in hort., vodja PE vrtnarstvo, PUP Velenje d.d., dodaja, da razmislite tudi, koliko imate časa, ki ga lahko dnevno posvetite vrtu – vrt lahko spremeni vaše življenjske navade (zgodnje vstajanje za zalivanje, več časa za obdelavo itd.). V zakup pa vzemite tudi izdatke, ki pridejo z negovanjem vrta – vrtno orodje, gnojila, voda itd.
Načrtovanje vrta je proces
Sara Peternel za začetek načrtovanja vrta izpostavlja, da je včasih manj več. »Izberite si eno temo, ki bi jo radi pokazali v svojem vrtu in jo v vrtu izvedite do konca, ter ji dosledno sledite tako v barvi, tlaku in izbiri materialov.« Simon Ogrizek pa dodaja, da naj bo vrt prostor, kjer si boste ”polnili baterije”. Ničesar ne pustite naključju, izvedba vrta naj bo kvalitetna, saj se boste tako izognili strošku čez nekaj let, ko boste morali popravljati napake. Pojasni še: »V izvedbi so na prvem mestu grajene prvine (poti, suhozidi, vodni objekti, počivališča …), potem pa glede na namen vrta izbiramo drevesa, jih dopolnjujemo z grmovnicami, nadalje z zelikavimi trajnicami, na koncu pa načrtujemo vnos sezonskih rastlin in nadgradnjo s posodovkami (rastline iz južnih krajev, ne prenesejo pozebe).«
Nasveti strokovnjakov
- Večjih, posebnih rastlih ne sadite skupaj, saj ne bodo prišle do izraza. Sara Peternel svetuje: »Izberite eno, spodaj nasadite eno vrsto pokrovnic (teh pa veliko) in ustvarite motiv v vrtu.«
- Ob robu parcele posadite grmovnice, ki imajo večjo težo, če je več enakovrstnih kot ena posamezna.
- Izberite majhna drevesa, ki ne bodo jemala sonca drugim rastlinam. Ne posadite jih preblizu skupaj, imejte v mislih, da bodo čez nekaj let večja. Ob potke na vrtu posadite nižje rastline, rože ali pa grmičke, nikakor pa ne dreves, zaradi vej. Manjše rastline naj bodo pred večjimi.
- Pred nakupom rastlin se pozanimajte o njihovi negi (se sklada z vašim življenjskim stilom, sajenje, obrezovanje, kje uspevajo, strupenost, hitrost in agresivnost rasti, kakšne žuželke oziroma živali privlačijo …), njihovi velikosti (da ne bo prevelika za vaš vrt) – ne kupujte jih impulzivno.
- Niso vse rastline primerne za oblikovanje v različne oblike. Pred nakupom se vprašajte, kakšno obliko krošnje želite. Če želite kroglasto obliko, strokovnjakinja svetuje cepljeno catalpo (Catalpo bignoniodes ‘Nana’) ali cepljeno robinjo (Robinia pseudoacaccia ‘Umbraculifera’), ki rasteta v tej obliki in vam bosta prihranili čas, ki bi ga sicer porabili za obrezovanje rastline, ki za to obliko ni primerna. Že v začetku kupite rastline, katerih naravna oblika vam ugaja.
- Če imate otroke, ne kupujte dragocenih rastlin, saj jih bodo poteptali v igri. Če kupite kakšno rastlino s strupenimi plodovi, na to otroke tudi opozorite. To je lahko dober uvod v osveščanje in spoznavanje z rastlinami nasploh.
- Otrokom pustite na vrtu odprto travnato površino, kjer lahko postavite igrala, šotore, razstavite njihove izdelke itd. V gredici jim pustite kakšen košček, kjer lahko pridelujejo svojo zelenjavo ali sadje ter se ob tem učijo odgovornosti.
Ogrizek svetuje: »Preveč zimzelenih rastlin v vrtu naredi vrt temačen in turoben, saj ostaja ves čas enak, zato njihov odstotek ne sme preseči 30 %. Prav tako pa preveč pisanih, in po listih barvitih rastlin, v vrtni ureditvi naredi zmedo, zato bodite pri vnosu barv previdni in se držite pravila zelene osnove z uporabo barv za popestritev določenih mest.«
Otroci na vrtu
Pregled nekaj strupenih rastlin s strupenimi deli in posledicami zastrupitve:
– Jajčevec – zeleni deli, nezreli plodovi – driska, paraliza dihanja
– Pušpan – vse, predvsem listi – bruhanje, krči, smrt
– Zlatica – stebla, listi – kožne reakcije, bruhanje
– Bršljan – vsi rastlinski deli – neprijeten občutek v želodcu, vročina
– Marjetica – rože v velikih količinah – slabost, bruhanje
– Fižol – surovi stroki fižola, semena – bruhanje, krči, šok
– Krompir – vsi deli rastline, zeleni gomolji – driska, paraliza dihanja
– Šmarnica – listje, rože – motnje srčnega ritma
– Oleander – listje, vejice – prebavne motnje
– Rododendron – vsi rastlinski deli – slabost, bruhanje, driska
– Paradižnik – zeleni deli, nezreli plodovi – paraliza dihanja
– Draženje kože lahko povzročijo: narcisa in volčina (obe sta tudi strupeni), naprstec (strupena, povzroča draženje očesa), teloh (tudi strupen), hijacinta, iris in bršljan (oba strupena), lobelija (tudi strupena, draži oči, razen polgrmičaste vrste), preobjeda (tudi strupena), volčja češnja (tudi strupena), trobentice, tulipani.
Materiali in dodatki na vrtu
Terasa naj bo podaljšek vaše hiše, prijetna za druženja in sprostitev. Tudi pri terasi se držite rdeče niti svojega vrta. Enako je s pergolami, za katere Sara Peternel svetuje, da premislite preden jo postavite, saj ni vsak del vrta primeren zanjo. Simon Ogrizek še svetuje, naj bodo materiali na vrtu usklajeni z materiali, ki so uporabljeni pri gradnji – tako boste dosegli mir in usklajenost. Vrt lahko popestrite s ptičjimi krmilnicami (v zakup vzemite, da bodo ptiči redni obiskovalci vašega vrta), kipi, fontanami, elementi za športno aktivnost, skalnjakom, vrtnim pohištvom, za rustikalne vrtove lahko uporabite stare železniške pragove, rustikalne vozičke, mozaike, rečno kamenje itd.
Lepa trava – lep vrt
Na vrtu je uresničitev lepe travnate površine najzahtevnejše delo. Po sveže posajeni travi se ne hodi, »prvo košnjo pa naredite s sveže nabrušenim rezilom, da se travne bilke ne poškodujejo,« svetuje Sara Peternel, in dodaja, da rumena trava lahko kaže na sušo, preveč vode, da je premalo katerega od elementov v zemlji, da so cepljene konice itd. Rezila na kosilnici naj bodo ostra, vedno pa kosite suho travo (ne po dežju ali ko je jutranja rosa). Kar se tiče višine košnje, je najbolj optimalna višina trave med 3 in 5 cm, slednje predvsem za travo v senci, vendar je nikoli ne odrežite več kot ene tretjine. Odrezano travo vedno odstranite (odsesajte, pograbite), saj ne vpliva dobro na razvoj trate (lahko pride do pojava plesni). Za gosto travno rušo, kosite enkrat tedensko. Travo pognojite v juniju in spomladi, ko jo tudi prezračite. Sicer pa v suši ne kosite prepogosto.
