Trajnostna gradnja – vpliv vašega novega doma na okolje

0
193

Pri načrtovanju novogradnje je za investitorja pogosto v ospredju, da je gradnja cenovno ugodna z visokim standardom bivanja ter nizkimi stroški vzdrževanja. Izziv sodobne gradnje pa je tudi trajnostno grajeno okolje, ki bi uporabnikom služilo kot zdravo stanovanjsko okolje, hkrati pa bi bil ta prostor do narave čim manj škodljiv. Da vas prihodnost ne bi presenetila pridobite uvid v trajnostno gradnjo. 

Ob načrtovanju vašega sanjskega doma, skupaj z načrtovalci in izvajalci vašega projekta, pozornost namenite tudi okoljskemu vplivu gradnje in rabe stavbe, ne le energijski učinkovitosti. Gradnja skoraj nič-energijske stavbe ni nikakršna novost, je pa na mestu razmislek o vplivu vaše stavbe skozi vso njeno uporabno dobo (življenjski cikel) – o trajnostni gradnji in premišljeni izbiri materialov za gradnjo. 

V vaš novi dom ne bo vključeno le pridobivanje in proizvodnja gradbenega materiala, temveč tudi gradnja, prevozi, raba in razgradnja, z vsemi fazami gradnje in bivanja pa je povezana še raba energije in nastajanje odpadkov. Vse to vpliva na okolje in na kakovost bivanja, opozarja Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak. Z rastjo prebivalstva in s spremembo bivalnih navad je vedno težje zagotoviti varne, zdrave, udobne ter učinkovite stavbe, ki bi imele majhne vplive na okolje. Odgovor je trajnostna gradnja.

3 vidiki trajnostne gradnje

Trajnostna gradnja je mnogo več kot le izbira eko ali bio materialov. Če pogledamo le definicijo OZN iz leta 1987, trajnost pomeni zadoščanje današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrozili zmožnost prihodnjih generacij za zadoščanje njihovim potrebam. Kar ne pomeni le izbiro materialov, ampak je za popolno oceno treba ovrednotiti tudi tehnično kakovost stavbe, kakovost procesa gradnje in kakovost izbrane lokacije. Ključna je celostna ocena trajnostne gradnje, zato je treba trajnost stavbe že od začetka načrtovati in ocenjevati po kriterijih, ki so medsebojno odvisni. 

3 ključni vidiki ocenjevanja trajnostne gradnje obsegajo ekonomski vidik, okoljski vidik in družbeni vidik, v katere so vključene tehnične lastnosti, načrtovanje in izvedba ter lokacijske značilnosti stavbe. 

  • Ekonomski vidik LCC (Life Cycle Costing) pokaže celotne stroške v uporabni dobi stavbe in vključuje vsaj stroške projektiranja, gradnje, nadzora, uporabe, obnove, vzdrževanja in razgradnje.
  • Okoljski vidik ocenjuje potencial globalnega segrevanja ozračja, zakisljevanja,  zmanjševanja ozonske plasti, sproščanja strupenih snovi, rabo virov, vpliv na mikroklimo, vire energije, odpadke, rabo pitne vode, obremenitev površin. 
  • Družbeni vidik pa naslavlja funkcionalnost, fleksibilnost, varnost in načela pravičnega poslovanja.

Naravni ali sintetični materiali

V osnovi si lahko trajnostno gradnjo predstavljamo kot hišo z zeleno ali slamnato streho, uporabo naravnih materialov za konstrukcijo in toplotno izolacijo, na primer uporabo gline in peska, kamna, lesa ali slame. Omenjeni materiali so lahko del trajnostne stavbe, ne velja pa to za vse primere, saj je treba pri načrtovanju, izvedbi in uporabi stavbe v obzir vzeti tudi vpliv objekta z ekološkega, sociološkega in ekonomskega vidika. Uporaba izraza naravni materialini vedno najprimernejša, saj niso vsi naravni materiali tudi zdravi (radon, azbest, živo srebro). V povezavi s trajnostno gradnjo pa govorimo v tem primeru o materialih, kot so les, glina, kamen, slama, ki izvirajo iz lokalnega okolja. 

Naravni materiali, iz vidika energijske učinkovitosti, niso vedno primernejši od sintetičnih. Če za primerjavo vzamemo ogljični odtis toplotne izolacije, pri kateri pogosto prihaja do napačnih informacij. Pri primerjanju ogljičnega odtisa toplotne izolacije, izraženega na kilogram mase, se pogosto ne upošteva različne gostote posameznih materialov in njihove toplotne prevodnosti ter drugih okoljskih indikatorjev. Na primer polistiren (EPS) ima zelo nizek okoljski indikator in je med toplotnimi izolacijami primerljiv z izolacijami iz lesene volne. Grafitni polistiren pa je vsaj enak naravnim materialom. 

Uporabna doba izbranega materiala

Investitor težko sam presodi, kateri izdelek je zares popolnoma naraven in ekološki, brez skritih dodatkov. Lahko pa je pozoren, ali je bila za proizvod opravljena analiza življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Analysis), s katero na transparenten način vrednotijo vplive ne okolje, ki nastajajo v celotni uporabni dobi proizvoda. Na primer, če se primerja lesene gradnje, le te v postopku vrednotenja po analizi življenjskega cikla dosežejo boljše rezultate z vidika trajnosti in vpliva na okolje. Les se lahko uporablja za številne gradbene produkte, hkrati pa lesena konstrukcija ne izpušča toplogrednih plinov CO2, ampak jih skozi uporabno dobo objekta lahko celo skladišči. 

Na rezultatih analize življenjskega cikla temeljijo deklaracije za okoljske proizvode, kako mora potekati komunikacija proizvajalca s kupci, razlike na trgu in izračun stroškov celotnega uporabnega cikla, ki ima pomemben vpliv na vidik trajnostnega razvoja. Postopek je potrdila tudi Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), v seriji standardov 14000 (okoljski standard). 

Okoljski vplivi materiala bi morali biti ocenjeni na podlagi dokazljivih indikatorjev, za ta namen so gradbeni materiali označeni z okoljskimi produktnimi deklaracijami, ki so izdelane z upoštevanjem uporabne dobe trajanja produkta. Na primer IBO (avstrijski inštitut za zdrave in ekološke stavbe) podaja način izračuna okoljskega indikatorja (δoi3), ki je v pomoč pri okoljskem načrtovanju stavbe. Indikator je sestavljen iz 3 okoljskih vidikov, ki jih vsebujejo deklaracije: potencial globalnega segrevanja (ogljični odtis), potencial zakisljevanja (AP) in potreba po neobnovljivih virih primarne energije (PEDn). Nižji kot je okoljski indikator gradbenega materiala, bolj sprejemljiva je njegova uporaba s stališča varovanja in ohranjanja okolja. 

Usposobljenost strokovnjakov

Javne finančne spodbude so najbližje zagotavljanju trajnostne gradnje. Sta pa v Sloveniji pojma sNES in trajnostna gradnja še preohlapno definirana, hkrati tudi še nimamo natančno izdelanih trajnostnih kriterijev, pojasni Matjaž Valenčič. Če pogledamo na družinske oz. stanovanjske stavbe je potreben pogled vsaj na investicijo preko celotne uporabne dobe (od zasnove in projektiranja, izvora in izdelave materialov, do vzdrževanje ter na koncu reciklaže oz. razgradnje uporabljenih materialov). V Sloveniji je bila dolgo podprta gradnja v lastni režiji, s čimer je bila spodbujena nestrokovna in nekakovostna gradnja, česar posledica je, da ima veliko stavb preveliko rabo energije. Obstajajo pa že svetle izjeme, ki podajajo upanje na izboljšavo, doda Matjaž Valenčič. Ozaveščeni projektanti uporabljajo tudi tuje sisteme certificiranja trajnostne gradnje in so pridobili tudi tuje licence (DGNB, BREEAM ali LEED), vedno več je tudi strokovnih srečanj za strokovnjake, ki delajo na tem področju. 

Sodelujoči strokovnjaki:

Matjaž Valenčič

Matjaž Valenčič

https://www.zaensvet.si

Neodvisni energetski strokovnjak

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here