Toplotni mostovi in zidna plesen

0
1964
Plesen
Plesen

Če pri gradnji ni namenjene dovolj pozornosti detajlom (križanja, priključki, odprtine …) lahko pride do toplotnih mostov, ki imajo vpliv na toplotno bilanco stavbe, toplotno ugodje v prostoru, higienske in zdravstvene razmere v bivalnem okolju.

Kako nastane plesen

Matjaž Valenčič, energetski svetovalec, pojasnjuje: »Plesni se nahajajo povsod v naravi. V stanovanje lahko pridejo celo po zraku, se ugnezdijo v vlažnem delu stanovanja in se začnejo razmnoževati. Najpogosteje je to na vlažnem lesu, stenah, tleh, kartonu in celo bombažnih izdelkih. Vse plesni niso nevarne, vendar jih je priporočljivo vedno odstraniti iz bivalnih prostorov.« Rast plesni omogoča rosa, ki nastanejo zaradi kondenzacije na stenah in stropih. Kakovost življenja se zaradi pojava plesni v bivalnih prostorih občutno poslabša, obenem pa škoduje zdravju (nastanek astme, alergije ali drugih obolenj), poveča stroške ogrevanja ter vpliva na trajnost gradbenih materialov in notranje opreme. Možnost pojava rose ocenimo po Pravilu 13. Valenčič in Jože Opara, svetovalec za odpravo vlage in plesni, Tim Opara d.o.o. pojasnjujeta, da če je relativna vlažnost v prostoru previsoka (nad 60 %), temperatura stene pa prenizka (pod 13°C), vlaga ne prekriva več le površine sten, ampak začne polniti njihovo celotno prostornino in stene se začnejo navlaževati, kar je idealno za nastanek plesni. Vir vlage so lahko tudi neopazna zamakanja, popokane vodovodne cevi v notranjosti stene, vdor meteorne vode skozi drobne razpoke, reže in špranje. Vir vlage so tudi neposušene stavbe kot posledica poplav.

Kje se pojavi plesen

Carmen Hladnik Prosenc, energetska svetovalka in vodja pisarne ENSVET v Trbovljah, pojasnjuje, da so ti problemi po navadi bolj izraziti v starejših stavbah, ki od zunaj niso toplotno izolirane. Velikokrat se razmere poslabšajo, ko zamenjamo okna. Nova okna dobro tesnijo in tako v stanovanjih ostaja več vlage. Plesen je pogosta tudi v toplotno izoliranih stavbah – tudi novejših in to tam, kjer so kakšne konstrukcijske napake, napake pri izvedbi ali malomarna izvedba – kjer imamo toplotne mostove. Vzrok za nastanek plesni v novejših stavbah je lahko tudi prehitra izdelava fasade, ko ne počakajo, da bi se zidovi temeljito presušili in vlago zaprejo v zid. Še večja verjetnost za pojav plesni je pomanjkljivo in neustrezno prezračevanje prostorov.

Odprava plesni

Če boste plesen ostranili le površinsko, to ne bo dovolj. Jože Opara dodaja, da je takšno odstranjevanje kratkotrajne narave, ker ne reši problema nastanka plesni. Trajno nastajanje kondenzacije preprečite, če dvignete temperaturo obodnih ploskev (zunanja toplotna izolacija, IR paneli), znižate zračno vlago (prezračevanje) in znižate prostorsko temperaturo. Gradbene napake je treba sanirati. Hladnik Prosenčeva razlaga: »Če je zid tako vlažen in plesniv, da že razpada, je najbolje tisti predel obtolči in narediti nov omet.« Poskusite lahko tudi z izolacijskimi ploščami, ki so iz naravnega materiala (kalcijev silikat – kreda) in aktivno vpijajo vlago iz stene. Zaradi svojih lastnosti preprečujejo uhajanje toplotne energije iz zgradbe, zmanjšajo toplotne izgube, bistveno znižajo stroške ogrevanja, preprečujejo nastanek kondenza in posledično nastajanje zidne plesni. »Za rast plesni je potrebna kisla do nevtralna podlaga (PH od 4,5 – 6,5), te plošče pa so alkalne in imajo PH 10, zato se na njih ne more pojaviti plesen,« zaključuje Jože Opara. Če v stanovanju opravljamo dejavnost, kjer se sprošča več pare (likanje na paro, kuhanje, tuširanje), stanovanje prezračimo takoj, ko končamo dejavnost, sicer pa 3–5- krat na dan.« Dobro je tudi, da ob stene kjer je večja možnost nastanka plesni, ne postavljamo pohištva, ampak da so čim bolj zračne.

Kdaj je zrak dovolj vlažen za nastanek plesni

Po besedah Carmen Hladnik Prosenc, se spore plesni uspešno razraščajo, če imajo zagotovljene ustrezne pogoje: primerno podlago, na katero se lahko usedejo, prisotnost hranilnih snovi, primerno temperaturo (0–40 °C), prisotnost vlage. Hranilnih snovi zanje, kot so prah, ometi, disperzijske barve, les, tekstil, je v našem bivalnem okolju dovolj. V prostore obesite merilce vlage, saj boste tako dobili informacijo o relativni vlagi v zraku – kot opozorilo, da je čas odpreti okna. Valenčič pa zaključuje, da je primerna vlažnost za sobe 40 % pri 22 °C ali 60 % pri temperaturi 20 °C, takšna temperatura in relativna vlažnost ne škodita površinam, toplejšim od 13 °C.

Kondenzna in kapilarna vlaga

Jože Opara opisuje razliko med kondenzno in kapilarno vlago:

Kondenzna vlaga (črni, sivi, zeleni madeži) se pojavi takrat, kadar je pogoj za nastanek zidne plesni preslaba toplotna izolacija, pri čemer topli zrak iz prostora kondenzira na hladni steni, kar ima za posledico nastanek rosišča in s tem nastanek gojišča za zidno plesen.

Kapilarna vlaga pa se kaže kot odstopanje beleža ali v hujši obliki razpadajočih sten, na površini pa se izločajo beli kristali – solitri. Pojavi se v zgradbah kjer je neustrezno izvedena ali celo manjkajoča hidroizolacija.

Plesen v mansardah in kletnih stanovanjih

Carmen Hladnik Prosenc opozarja tudi na problem plesni v mansardah in kletnih stanovanjih. Pogosto se namreč dogaja, da lastniki enkrat toplotno izolirajo fasado, čez par let, ko se spet nabere nekaj denarja, pa še toplotno izolirajo mansardo ali teraso. Na tisto, kar je vmes, pa pozabijo. »Če se toplotna izolacija na fasadi ne nadaljuje v toplotno izolacijo v mansardi, imajo zgornja stanovanja pod stropom ob zunanji steni plesen, ker je ne-oblečeni del zidu hladen. Toplotna izolacija ne sme biti nikjer prekinjena.« Pri kletnih stanovanjih pa so problem vkopane stene, ki se z zunanje strani držijo zemlje. »Tudi če je takšna stena ustrezno hidroizolirana, ni pa toplotno ločena od zemlje (med steno in zemljo ni toplotne izolacije), je stena hladnejša, kot zrak v stanovanju. V stanovanju je toplo, vlage je zmeraj dovolj in ta vlaga kondenzira na hladnih stenah, kar ima za posledico plesen. Ob tako vkopano steno ni primerno postaviti kopalnice ali kuhinje, ker v teh dveh prostorih proizvajamo največ vlage.«

Vrste toplotnih mostov

Toplotni most je negativen pojav na zunanjem ovoju stavbe, ki povzroči večjo rabo energije za ogrevanje in posledično tudi večje stroške ogrevanja, nevarnost kondenzacije vodne pare in s tem nastanek plesni, slabo toplotno ugodje v prostoru in celo zdravstvene težave.

  • Konstrukcijski toplotni most – pojavi se ob spremembi, sicer enakomernega toplotnega upora na ovoju stavbe, in sicer takrat, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (npr. jeklo), in ni toplotno zaščiten iz obeh strani (križanja konstrukcijskih sklopov, pri prebojih zaradi dimnikov in zračnikov, pri napuščih, pri vogalnih vertikalnih protipotresnih vezeh, pri okenskih špaletah in omaricah za roloje itd.). Izognete se jim lahko s premišljenim in pravilnim načrtovanjem ter izvedbo povezanosti in enakomernosti sloja toplotne zaščite ter nameščanjem dodatnega sloja toplotne zaščite na toplotno šibkih mestih, če je ta potrebna.
  • Geometrijski toplotni most – se pojavi na delu ovoja stavbe, kjer je zunanja površina precej večja od notranje in pogosto nastopa hkrati s konstrukcijskim (takrat govorimo o kombiniranem toplotnem mostu, za katerega je potrebna še posebej skrbna obravnava). Detajli morajo biti skrbno načrtovani in izvedeni, prav tako pa poskrbite, da ni prekinitev plasti toplotne zaščite. Ker se jim praviloma ne boste mogli izogniti, poskusite njihov vpliv vsaj omiliti, in sicer tako, da se izogibate stikom pod kotom, manjšim od 90° in/ali imajo ukrivljeni elementi ali sklopi čim večji radij.
  • Konvekcijski toplotni most – se pojavi na ovoju stavbe, kjer je zaradi prekinitev ali netesnosti omogočen pretok notranjega in navlaženega zraka v konstrukcijski sklop. Zaradi slabe zrakotesnosti stikov je nevarnost kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcijskega stolpa precej večja od nevarnosti kondenzacije zaradi ovirane difuzije vodne pare. Največkrat se težave pojavijo pri toplotni izolaciji strehe nad ogrevanim prostorom, torej v mansardah.
  • Vplivi toplotnih mostov – Prihaja do večjih izgub in posledično do višjih stroškov za ogrevanje. Delež toplotnih izgub pri stavbah, ki so dobro toplotno zaščitene, ampak brez rešenih toplotnih mostov, predstavlja celo več kot tretjino vseh transmisijskih toplotnih izgub. Kakovost bivalnega okolja pa je zaradi toplotnih mostov slabša, ker lahko zaradi nižje temperature pride do povečanega odlaganja prahu, zaradi neugodnih razmer v prostoru do površinske kondenzacije vodne pare, ki lahko privede tudi do nastanka plesni. Te imajo pri občutljivejših ljudeh lahko zdravstvene posledice v obliki alergij.

Kako se jim izogniti

Skrbno načrtujte gradnjo in toplotno izolacijo namestite brez prekinitev oziroma prebojev na zunanji strani stavbe. PRI BALKONU bodite pozorni na balkonsko ploščo in jo obložite tako na zgornji in spodnji strani kakor tudi na čelni. Upoštevajte tudi to, da mora biti tlak balkona položen na toplotno izolacijo, za vodo neprepusten pa tudi v priključkih ograje. Poskrbite torej, da bodo spoji zrakotesni, saj je popravilo toplotnih mostov zelo zahtevno, včasih pa tudi neizvedljivo delo. Carmen Hladnik Prosenc dodaja, da se V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH pogosto dogaja, da ko lastniki stanovanj toplotno izolirajo stavbo, pustijo razne betonske dele (zidove, ki skrbijo za konstrukcijsko trdnost stavb, zidane ograje pri balkonih itd.) take kot so in jih ne oblečejo v toplotno izolacijo, ker bi to investicijo preveč podražilo. Kjer se tak zid drži zunanje stene, pridejo v stanovanju toplotni mostovi še bolj do izraza.

Sodelujoči strokovnjaki:

Mircho Mavrin

Mircho H. Mavrin

https://www.ekodom.si/index.html

MBA, svetovalec za zdravo in varčno ogrevanje, EKODOM skupina

Carmen Hladnik Prosenc

Carmen Hladnik Prosenc

energetska svetovalka, ENSVET pisarna v Trbovljah

Jože Opara

Jože Opara

http://www.timopara.si/

svetovalec za odpravo vlage in plesni, Tim Opara d.o.o.

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here