Toplotna zaščita – izolacija

0
274
Toplotna izolacija
Toplotna izolacija

Toplotna izolacija je dodatni sloj na zunanjem ovoju stavbe, ki ločuje in uravnava razkorak med zunanjim in notranjim okoljem. S toplotno izolacijo dosežemo učinek, da se po zimi notranjost ne ohlaja in poleti ne pregreva.

Toplotne izgube v ogrevanem prostoru nastajajo zaradi prehoda toplote skozi toplotni (zunanji) ovoj stavbe – skozi tla proti terenu oziroma neogrevanemu prostoru, zunanje stene proti neogrevanim prostorom (fasada), strope proti neogrevanemu prostoru (streha), stavbno pohištvo (okna, vrata).

Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom, toplotni tok pa je vedno usmerjen od mesta z višjo temperaturo k mestu z nižjo temperaturo. Izgubljanja toplote ne morete povsem zaustaviti, lahko pa jo zmanjšate, tako da povečate toplotni upor konstrukciji, kar dosežete tako, da konstrukciji dodate toplotno zaščito.

Učinki toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe

Boljša kot je toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe, manjši je toplotni tok skozi obodne konstrukcije – pozimi notranjosti ne hladi in poleti ne segreva. Z ustrezno debelino toplotnoizolacijskega sloja v fasadni oblogi lahko vsaj za 40 % znižate ogrevalne stroške.

S primerno izbrano toplotno zaščito torej poskrbite za:

  • zaščito konstrukcije pred vremenskimi vplivi in navlaženjem,
  • zmanjšanje toplotnih izgub,
  • izboljšanje zaščite pred zunanjim hrupom,
  • upočasnitev kroženja zraka v prostoru,
  • povišanje temperature zidu na notranji strani nad temperaturo rosišča notranjega zraka,
  • znižanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov,
  • izboljšanje bivalnega ugodja,
  • zvišanje vrednosti stavbe.

Toplotnoizolacijski materiali

Za doseganje ustrezne toplotne zaščite izbirate med različnimi toplotnoizolacijskimi materiali. Ti so razdeljeni glede na kemijsko sestavo in strukturo. Med anorganske materiale spada toplotna izolacija iz mineralnih vlaken (steklena in kamena volna), med organskimi materiali pa so najpomembnejši penjeni materiali, npr. ekspandirani in ekstrudirani polistiren ter penjeni poliuretan. Glede na fizikalno-kemijske lastnosti lahko razdelimo toplotnoizolacijske materiale tudi na vlaknate in porozne materiale.

Vlaknati materiali:
  • mineralni: steklena in kamena volna,
  • rastlinski: celuloza, lesna volna, bombaž, slama, lan, trstika, konoplja,
  • živalski: ovčja volna.
Porozni materiali:
  • anorganski: penjeno steklo, ekspandirana glina, perlit,
  • naravni organski: pluta,
  • sintetični organski: ekspandiran polistiren, ekstrudiran polistiren, penjeni polietilen, penjeni poliuretan.
Anorganski:
  • iz mineralnih vlaken: steklena in kamena volna,
  • penjeni anorganski: penjeno steklo, ekspandirana glina, perlit.
Organski:
  • iz rastlinskih in živalskih vlaken: celuloza, lesna volna, bombaž, slama, lan , trstika, konoplja,
  • penjeni organski: polistiren, poliuretan, polietilen.

Med najpogosteje uporabljene toplotno izolacijske materiale spadajo eskpandirani in ekstrudirani polistiren ter kamena in steklena volna, vse pogosteje pa se uporablja tudi celuloza.

Osnovne lastnosti materialov toplotne izolacije

EKSPANDIRAN POLISTIREN- EPS

Prednostislabosti
cenovno ugoden za uporaboopazni vplivi na okolje pri proizvodnji
enostavna uporabaslab zvočni izolator
difuzijsko bolj odprt od lesagorljiv
neobčutljiv na kratkotrajno vlago 
uporaba v obliki plošč – univerzalni material 
dobavljiv v različnih barvah 

EKSTRUDIRAN POLISTIREN- XPS

Prednostislabosti
zaprta celična strukturaopazni vplivi na okolje pri proizvodnji
dobavljiv v različnih barvahslab zvočni izolator
dobra tlačna trdnostgorljiv
neobčutljiv na vlago 
uporaba v obliki plošč – tla, podzidek 

KAMENA IN STEKLENA VOLNA

PrednostiSlabosti
difuzijsko odprta materialaobčutljiva na vlago
dobra zvočna izolacija 
negorljiva 

CELULOZA

Prednostislabosti
iz odpadnega časopisnega papirjaobčutljiva na vlago
vsebnost borovih soli – odganja mrčes, glodavce 
vgradnja z vpihovanjem ali nasipavanjem 

Izbira materiala

Pri izbiri primernega materiala za toplotno zaščito je potrebno upoštevati več kriterijev in lastnosti  materialov. Ena glavnih lastnosti pri izbiri je prav gotovo toplotna prevodnost λ (W/mK), ki pove, kolikšen toplotni tok teče skozi 1m² homogene plasti gradiva, debeline 1m, pri temperaturni razliki 1K (=1°C). Čim manjši je faktor λ, tem boljša je toplotna izolativnost materiala.

Primerjava enake toplotne prevodnosti med različnimi gradbenimi materiali:

Ostala merila za izbiro primernega toplotno izolacijskega materiala:

  • difuzijska upornost,
  • požarna odpornost,
  • stisljivost,
  • tlačna trdnost,
  • elastičnost,
  • okoljska merila ( izvor, aditivi, proizvodni proces …).

Toplotna zaščita je osnovni ukrep povečanja učinkovite rabe energije v stavbah. Pri iskanju najboljših rešitev se je potrebno ravnati po načelih stroškovne učinkovitosti izdelka v njegovi celotni življenjski dobi in ne zgolj po višini začetne investicije, temveč tudi po dolgoročnih vplivih na stroške obratovanja, vzdrževanja in razgradnje ter možnosti morebitne ponovne uporabe.

UPORABA TOPLOTNE IZOLACIJE V PRAKSI:

Pri obnovi in klasični novogradnji se v praksi najpogosteje uporabljajo toplotno izolacijske plošče EPS. Slednje imajo dobre toplotne karakteristike in so cenovno najugodnejše, medtem ko se pri montažni in leseni gradnji pretežno uporablja toplotna izolacija iz mineralne volne. Izbira toplotne izolacije zunanje stene ni samoumevna. Izbrati moramo fasadni sistem, ki je po kemijsko-fizikalnih lastnosti združljiv z drugimi materiali konstrukcijskega sklopa zunanje stene. Neustrezna izbira toplotne izolacije lahko privede do zastajanja vodne pare in s tem do negativnih vplivov na sam konstrukcijski sklop zunanjega ovoja stavbe.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here