Spremembe konstrukcije stavbe ob prenovi

0
40

Ob prenovi stanovanjske stavbe imejte predstavo, da vsakršna oslabitev nosilne konstrukcije stavbe zmanjšuje odpornost stavbe na sile potresa, teže, vetra in njeno varnost proti porušitvi. Nosilno konstrukcijo sestavljajo temelji, navpične konstrukcije (armiranobetonske (AB) stene, zidovi, stebri), vodoravne konstrukcije (AB plošče, oboki, leseni stropi, loki, preklade) in ostrešje.

Poseg v nosilno konstrukcijo je vsakršna dograditev, nadgraditev ali odstranitev dela konstrukcije, kar zahteva pridobitev gradbenega dovoljena (potrebujete izdelano projektno dokumentacijo). 4 vrste posegov: 

  • oslabitev konstrukcije (odstranitev dela nosilne stene, večje odprtine v stenah ali stropih, preboji, utori);
  • povečanje obtežbe (nadzidava, zamenjava stropov s težjimi, namestitev težje opreme ali fasade);
  • sanacija konstrukcije (popravilo poškodb);
  • utrditev konstrukcije (utrditev elementov, vgradnja vezi, vgradnja dodatnih konstrukcijskih elementov).

Načrtujte protipotresno utrditev

Pri starejših stavbah je prenova priložnost za povečanje njihove potresne odpornosti, saj so praviloma potresno ranljivejše od novejših stavb. To so predvsem stavbe, ki so bile grajene pred uveljavitvijo prvih predpisov za potresno odporno gradnjo leta 1964. Med potresno ranljivejšimi so tudi nekatere stavbe, zgrajene po tem letu, v kolikor so bile projektirane na premajhne potresne sile ali predpisi niso bili dosledno upoštevani.

Načrtovanje posegov v nosilno konstrukcijo zahteva predhodni pregled in analizo nosilne konstrukcije s strani strokovnjaka za gradbene konstrukcije (statika). Opravi pregled obstoječega stanja nosilne konstrukcije, ugotavlja njene prednosti in pomanjkljivosti ter oceni vpliv morebitnih preteklih sprememb. Z računsko analizo oceni obremenitve konstrukcije zaradi navpične obtežbe, oceni dejansko potresno odpornost stavbe in izdela predlog možnih ukrepov za utrditev konstrukcije.

Glede na priporočila strokovnjakov v prenovo vključite protipotresno utrditev konstrukcije, izogibajte pa se oslabitvam konstrukcije in povečevanju obtežb v stavbi. Da ne oslabite nosilne konstrukcije se za izvedbo odprtin v nosilne zidove, se odločite le izjemoma. Le v kolikor res ne gre drugače, skupaj s strokovnjakom za gradbene konstrukcije izberite tisto rešitev, ki konstrukcijo najmanj oslabi. V tem primeru je treba poleg ukrepov, ki bodo zmanjšali učinek te oslabitve, poskrbeti, da se potresna odpornost stavbe v prenovi poveča na predpisano raven. Šele potem pride na vrsto prenova ovoja.

Rezultati pregleda, preiskav in računskih analiz ter predlogi ukrepov bodo osnova za projekt, ki ga izdela projektant gradbenih konstrukcij. Projektant vam obenem svetuje o potrebi pridobitve gradbenega dovoljena. Projektanta gradbenih konstrukcij seznanite, da pričakujete, da bo dosežena predpisana potresna odpornost.

6 primerov posegov v nosilno konstrukcijo

Utori za inštalacije

Utori so linijske oslabitve najpogosteje nosilnih zidov za namestitev inštalacij. Standard Evrokod 6* bi v delu, kjer so navedene dopustne globine in širine utorov za inštalacije, morali poznati in upoštevati projektanti in izvajalci inštalacij, vendar ga v praksi pogosto zaobidejo. Hkrati pa standard ne dopušča, da bi utori potekali skozi preklade in druge nosilne elemente v zidovju. Pogosta napaka so preobsežni utori, tj. narejeni pregloboko in so predolgi glede na samo smer utora, oziroma so izdelani v AB prekladah in AB vezeh. Posledice preobsežnih utorov sta oslabitev nosilne konstrukcije oziroma zmanjšanje varnosti za prevzem predpisane obtežbe.

Odstranjevanje tanjših zidov v starejših stavbah

Tanjši zidovi so v starejših stavbah grajeni iz polnih opečnih zidakov in praviloma niso zgolj predelne stene. Pomembno prispevajo k protipotresni odpornosti stavbe, zato jih ni dopustno odstranjevati.

Preboj v nosilnem zidu

S prebojem se zmanjša površina nosilnega zidu, zato je ključno, da strokovnjak preveri vpliv preboja na obremenitev celotne konstrukcije stavbe za različne možne obtežbe (npr. potres). V kolikor bi se zaradi načrtovanega preboja potresna odpornost stavbe zmanjšala ali bi se napetosti v nosilni konstrukciji v območju preboja povečale nad dopustno mejo, posega ni dovoljeno izvesti.

Poseg v leseno stropno konstrukcijo

V starejših stavbah so stropne konstrukcije izdelane iz lesa, in ne armiranega betona. Najbolj pogosti so votli leseni stropovi, pri katerih so nosilni stropniki vgrajeni na določeni medsebojni razdalji, redkeje se pojavljajo masivni leseni stropi, kjer so stropniki položeni tesno drug ob drugem. Vrsta in sestava lesenih stropnih konstrukciji po posameznih etažah se lahko razlikuje – običajno so le-te proti podstrešju šibkejše. Investitorji, ki bi želeli lesene stropne konstrukcije nadomestiti z armiranobetonskimi ali / in narediti nove odprtine (npr. stopnišče) bi za takšen poseg morali najprej pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo v kateri bi projektant gradbenih konstrukcij ovrednotil načrtovani poseg. Podobno velja tudi v primeru izdelave sovprežnih stropov kjer se nad stropniki izdela tanka armirano betonska plošča. Najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri prenovi stropnih konstrukcij, predstavljajo preobtežitev stropnikov in posledično poves stropne konstrukcije ter razpoke v stropu, nihanje ali vibracije in poslabšanje akustičnih lastnosti. Prekritje odprtin za zračenje stropnikov na fasadi pa lahko prispeva tudi k zgodnjemu uničenju stropnikov.

Poseg v leseno konstrukcijo ostrešja

Pri preureditvi podstrešij v bivalne prostore se investitorji najpogosteje odločijo za izdelavo frčad in zaradi arhitekturnih zahtev za posege v  posamezne lesene nosilne elemente (npr. premik stebrov, leg, nateznih vezi). Ker gre za dele nosilne konstrukcije ostrešja bi moral načrtovane posege po standardu Evrokod 5 ovrednotiti projektant gradbenih konstrukcij. Podobno kot pri posegih v leseno stropno konstrukcijo najpogosteje investitorji izvajajo dela v samogradnji ali jih izvedejo tesarji brez ustrezne dokumentacije. To lahko povzroči, da imajo izvedeni stiki premajhno nosilnost ali so vgrajeni elementi preobremenjeni. Posledično lahko nastopi preobtežitve delov strešne konstrukcije, katere posledica je pretiran poves posameznih delov ostrešja. Ob lokalnih preobremenitvah se lahko ob prenosu obtežb pojavijo tudi razpoke v nosilnem zidovju stavbe. Izpostavlja se kakovostna izvedba del, saj zamakanja lahko povzročijo hitro propadanje lesa. Les lahko propade tudi zaradi pojava kondenzacije in sicer zaradi neustrezne sestave strehe (toplotna izolacija, parna ovira / zapora, paro propustna folija).

Odstranjevanje dela nosilne stene (ali nosilnega zidu)

Trendi tlorisne razporeditve težijo k odprtim prostorom, za kar se odločajo tudi investitorji ob prenovi. Še 10 let nazaj so v nosilne stene posegali ‘zgolj’ z dodatnimi vratnimi odprtinami, sedaj pa pogosto, brez zavedanja o vplivu takšnega posega na odpornost stavbe, odstranijo tudi do 2 m dolg ali celo daljši del nosilne stene. Nekateri tak poseg ‘uredijo’ z vgradnjo preklade ali nosilca, ki pa zgolj preusmeri navpično obtežbo na preostala dela stene na obeh straneh posega. V preostalih delih stene se zato napetosti povečajo že samo zaradi stalne obtežbe. Poleg tega poseg praviloma poslabša pravilnost konstrukcije v tlorisu in po višini stavbe ter zmanjša potresno odpornost stavbe. Zato preklada ali nosilec v nobenem primeru ne more nadomestiti odstranjenega dela stene. V standardu Evrokod 8 so opisani postopki analize konstrukcije, zato zahtevajte od projektanta, da preveri, ali je željena odstranitev dela nosilne stene sploh dopustna.

*Evrokod standardi so namenjeni strokovnjakom, čeprav so nekatera določila lahko razumljiva tudi laikom. Trenutno obstaja 9 Evrokod standardov, v katerih so zajeta načela in pravila za zagotovitev varnosti, trajnosti in uporabnosti objektov ter opisujejo osnove projektiranja objektov, preverjanja in podajo usmeritve za dosego zanesljivosti objektov.

Vira: Zloženka Ministrstvo za okolje in prostor in Zavod za gradbeništvo Slovenije: Prenove stavb in posegi v nosilno konstrukcijo stavb; Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja: Posegi v nosilno konstrukcijo stavb, 2017.

Sodelujoči strokovnjaki:

mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž. grad.

Vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo, Zavod za gradbeništvo Slovenije

dr. Tomaž Pazlar

Vodja odseka za lesene konstrukcije, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here