Sodobna streha

0
177

Streha je pomemben arhitekturni element, ki jo poleg obodnih sten štejejo med zunanji ovoj stavbe. V stroki ji pogosto rečejo peta fasada objekta. Ne le, da streha objekt varuje pred vremenskimi vplivi, ima tudi svojo izrazno moč, ki pomembno vpliva na zunanjo podobo hiše in gledano širše tudi podobo naselja in prostora v katerega umeščamo objekt, zato se ji arhitekti pri oblikovanju še posebej posvetimo, pojasni Gašper Kogelnik.

Katero vrsto strehe izbrati

Z vrsto strehe in kritine arhitekti poskušajo v prvi vrsti doseči spajanje novega objekta z okoljem, v katerega posegajo

Obliko, barvo in naklon strehe narekujejo že predpisani prostorski akti. Ti se razlikujejo glede na lokacijo, lego in karakteristike okolja, v katerega umeščate nov objekt in so poleg ostalih predpisov določeni tudi s strani posamezne občine. 

Omejitve pri izbiri strehe se glede na regijo bistveno ne razlikujejo, bolj pomembna od same regije je mikrolokacija parcele. Vsaka občina zase pripravlja Občinski prostorski načrt (OPN), ki določa v katerih območjih glede na namensko rabo (območja industrije, stanovanj, kmetij, zgoščene poselitve, itd.) je dopustna gradnja določene vrste oz. namembnosti objektov in kakšna je njihova dopustna etažnost, izkoriščenost parcele, razmerje stranic objekta, barve fasade in streh ter seveda tudi nakloni streh. Ti predpisi se tako spreminjajo že med različnimi območji urejanja prostora glede na njihovo namensko rabo.

OPN namreč predpisuje omejitve za vsako enoto urejanja prostora, posebej že znotraj vsake občine. Ima pa vsekakor vsaka regija svoje značilnosti. Pri strehah v primorju so recimo bolj značilne položnejše strehe, ki pri močnem vetru nimajo toliko zračnega upora in so primerne za priobalne vremenske pogoje. V alpskem svetu so značilne tradicionalno strme strehe, ki bolje odvajajo večjo količino padavin.

Glede na naklonvam arhitekt lahko predlaga tudi ustrezno vrsto kritine, saj ima vsak material svoje tehnične zahteve glede vgradnje, spojev in odvajanja vode za zagotovitev nepropustnosti in s tem zaščite pred padavinami. Ne glede na tip strehe in vrsto kritine je pogoj za dolgo življenjsko dobo strehe redno preverjanje stanja strešne kritine, čiščenje žlebov in odtočnikov, ter sprotno saniranje morebitnih poškodb. 

Cene materialovso odvisne od odpornosti in izgleda določene vrste kritine, saj izgled vsekakor vpliva na ceno. Pogosto so poleg izgleda pri dražjih kritinah boljše tudi lastnosti in odpornost materialov. Bolj odporne strehe imajo daljšo življenjsko dobo, so UV obstojnejše (predvsem v primeru membran pri ravnih strehah) in mehansko bolj odporne.

Pri izbiri najustreznejše rešitve je potrebno zaupati stroki oziroma arhitektu, da vam bo s svojim znanjem in izkušnjami svetoval v okviru dopustnih možnosti za vaš objekt ter vam predstavil najbolj optimalne opcije.

Ravna streha – nov trend

Tehnološki napredek je vseskozi odpiral nove možnosti oblikovanja in tehničnih rešitev. Za trend ravnih streh danes ne moremo več trditi, da gre za novost. Ravno streho so uporabljali že pred tisočletji v sušnih predelih sveta. V sodobnem času se je v stanovanjski gradnji ravna streha začela pojavljati z uvedbo novih vodoodpornih materialov že konec 19. stoletja, njena uporaba pa se je lahko s tem razširila po vseh kotičkih sveta ne glede na količino padavin. 

S konstantnim razvojem teh materialov so se skozi stoletje izboljševale tudi lastnosti ravne strehe, ki je v arhitekturnem smislu prinesla nove možnosti oblikovanja, pa tudi številne druge uporabne prednosti. V primeru ravne strehe ne pride do neizkoriščenih mansard, bistveno boljše so tudi energetske karakteristikemanjši so tudi višinski gabariti objektovz ravno streho. 

Današnja tehnologija omogoča tudi vgradnjo skritih žlebov, izvedbo dvokapnic in enokapnic brez napuščev (očem skriti odtočni sistemi), kjer se streha kontinuirano nadaljuje v fasado objekta, ter še bi lahko naštevali. Pri enokapnih in dvokapnih strehah je tu govora predvsem o skritih žlebovih, kjer vertikale na fasadi objekta niso vidne, temveč so izvedene podometno (navadno v izolacijskem sloju fasade). Horizontalni žlebovi so pomaknjeni pod linijo strehe za fasado objekta in tako skriti pogledom.

Pri ravni strehi pa je pozornost treba nameniti tudi sistemom za odvajanje meteorne vode, ki so lahko urejeni preko sistema za notranje ali zunanje odvodnjavanje. Tudi ravna streha je praviloma celo »večkapna«, le da je zaradi minimalnih padcev (vsaj 1,5°), potrebnih za odvajanje vode ne uvrščamo med »kapne strehe«. Te se začnejo pri 7° naklonu. Ker so nakloni ravnih streh razmeroma položni, tudi voda z njih počasneje odteka. Težave pri puščanju streh pa vedno povzroča ravno stoječa voda, ki najde svojo pot skozi vodoodporni sloj. Zato je pri ravni strehi še toliko bolj pomembno, da so stiki kritine pravilno in natančno izvedeni in je tako prodor vode v notranjost objekta onemogočen. 

V zadnjem času je zgrajenih vse več objektov z ravno streho predvsem iz dveh razlogov. Prvi in vsekakor nezanemarljiv je estetski faktor. Ravna streha lahko namreč v primerjavi z drugimi tipi streh bistveno zniža objekt. Drugi razlog je energetska učinkovitost, na katero vplivajo lastnosti uporabljenih izolacijskih materialov in površina zunanjega ovoja stavbe skozi katerega prehaja toplota. Če pri dvokapni strehi, ki ima večjo površino, uporabimo enako debelino toplotne izolacije, kot pri ravni strehi, bo dvokapna streha zaradi večje površine izpostavljene zunanjim vplivom manj energetsko učinkovita, saj skoznjo preide več toplote. Čim bolj kompakten je zunanji ovoj stavbe, bolj bo objekt energetsko učinkovit. To se lahko sicer kompenzira z debelejšim slojem izolacije na zunanjem ovoju stavbe.

Kritine ravne streheso različne vodoodporne membrane z UV zaščito (zaradi neposredne izpostavljenosti soncu, ki skozi čas slabi mehansko odpornost kritine). Te membrane so lahko PCV, TPO ter različni bitumenski kompoziti. Zelo pogosto se uporablja še dodatni zaščitni sloj membrane – nasutje iz prodca, ki podaljša življenjsko dobo kritine. Možne so še različne izvedbe zelenih streh, pri katerih sloju membrane na zunanji strani dodate še drenažo, zaščitni sloj, zadrževalni sloj, substrat in končni vegetacijski sloj.

Izkoriščeni mstrehe

Predvsem ravna streha vam dopušča ogromno možnosti izrabe. Če prostorski akt to dopušča, si lahko na strehi uredite teraso. V večini občin danes spodbujajo gradnjo hiš z zelenimi strehami, ki ugodno vplivajo na mikroklimo prostora. Z vegetacijo ter dodatnim nanosom agregata oz. zemljine je lahko življenjska doba takšne strehe podaljšana in ob enem je prav zaradi tega izboljšana tudi njena izolacijska vrednost. 

Pogoste so tudi različne izvedbe teras na dvokapnih strehah, kjer z odvzemom volumna na delu strehe pridobite povsem uporabno teraso ter s tem izhod na prosto tudi v mansardi. Teh možnosti je še nešteto, vendar pa morajo biti vse rešitve v skladu s prostorskimi akti in mnenji mnenjedajalcev. Predvsem v centrih mest in ostalih zaščitenih območjih (zaščitena območja Nature 2000 ter območja varstva okolja (ARSO) – slednja nimajo predpisov glede vrste streh in kritine, saj primarno varujejo naravno okolje), kjer veljajo posebna pravila varovanja kulturne dediščine in silhuete mesta, vam arhitekt takšnih rešitev ne bo mogel predlagati na ulični fasadi objekta, imajo pa precej možnosti, da vam predlagajo takšno ureditev na dvoriščni. Vse to seveda pod pogoji in mnenji stroke (npr. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije).

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here