Sistemi za prezračevanje: odgovori na 7 pomislekov

0
205

Visoko kakovost bivanja ob istočasni energetski učinkovitosti dosežete z nadzorovanim prezračevanjem z vračanjem toplote, saj mora biti v zraku dovolj kisika, ustrezna vlažnost, neizrazite vonjave in čim manj škodljivih snovi in delcev, izguba toplote zaradi menjave zraka pa čim manjša.    

Odpravite vzrok, ne naslavljajte posledic

V Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji je zapisano, da je v stanovanjskih prostorih priporočljiva relativna vlažnost zraka pod 60 %, kar zmanjšuje rast alergenih in patogenih organizmov.

Današnji standardi gradnje stremijo k zrakotesnim stavbam, ki preprečujejo nenadzorovano izmenjavo zraka skozi špranje in s tem toplotne izgube. Posledica so zatohlost, nasičenost zraka z vlago in kondenzacija zračne vlage na hladnih stenah, pojav plesni, slab zrak v prostorih, poškodbe na gradbenih konstrukcijah in zmanjšanje energetske učinkovitosti. Enake posledice se ob pomanjkanju prezračevanja pojavijo tudi ob prenovi, ko s prenovo toplotnega ovoja stavbo zatesnite. Največkrat se plesen pojavi po menjavi oken in vrat, saj s tem dosežete večjo zatesnjenost prostora. Stara okna niso bila popolnoma tesna, z novimi zatesnite vse špranje in prostor se ne bo več zračil sam od sebe. V tem primeru morate še več pozornosti posvetiti prezračevanju (mehanskemu in tudi naravnemu).

Primerna vlažnost zraka v bivalnem prostoru je med 50 in 60 % relativne vlažnosti. Načeloma je sposobnost navzemanja vlage v zraku sorazmerna s temperaturo zraka. To pomeni, da topel zrak navzame absolutno več vlage kot hladen ob relativno isti stopnji vlage v zraku. Pri tem morate ločiti absolutno (izražena je kot masa vodne pare na kubični meter zraka) in relativno vlago zraka! Ko je pozimi zunanji zrak hladnejši in se se v prostoru segreva, se mu relativna vlažnost zniža. V poletnih mesecih je pojav obrnjen. Vroč in z vlago nasičen zrak se v stavbi s pasivnim hlajenjem ali klimatsko napravo ohladi, relativna vlaga mu naraste, kondenz pa se iz zraka izloči v obliki kapljic na hladnih površinah ali v klimatski napravi. Oba pojava bistveno slabšata bivalne pogoje. Povprečna štiričlanska družina v 24 urah proizvede od 10 do 15 litrov vode, ki izpareva v zrak, to vlago pa je potrebno odpraviti iz stanovanja z naravnim prezračevanjem ali s prezračevalnimi napravami, da vzdržujete primerno relativno vlažnost. 

Prenizka vlažnost povzroča alergije, težave z dihali in statično elektriko,  previsoka vlažnost pa spodbudi nastanek plesni, ki prav tako povzroča alergije, astmo, povečuje stroške ogrevanja in slabša trajnost gradbenih materialov in notranje opreme. Plesen se pojavi v neprezračenih delih stanovanja in kotih, za omarami na zunanjih stenah.

Odprava plesni s stenskimi barvami, pranjem in razkuževanjem sten ni trajna rešitev. Lotite se reševanja osnovne težave. Vgradite sistem za nadzorovano prezračevanje, ki deluje samodejno in stalno.

V zatesnjenih domovih naravno prezračevanje ni dovolj

Naravno zračenje je primerno le kot dopolnilna oblika prezračevanja predvsem spomladi in jeseni, ko ni potrebe po ogrevanju in hlajenju prostorov. Za ohranjanje kvalitete zraka bi morali vsako uro zamenjati od 0,25 do 0,65 volumna zraka v prostoru. Na naraven način bi morali na vsaki 2 uri za 5 do 8 minut hkrati odpreti vsa okna in tako narediti kratkotrajen prepih v stanovanju, s tem pa zamenjati celotno količino zraka tudi za omarami, pod posteljami … Hkrati s takim prezračevanjem ne bi ohladili sten in predmetov, ki akumulirajo toploto. Z naravnim prezračevanjem v prostore prehajajo tudi drugi dejavniki, ki zmanjšujejo kakovost bivanja (hrup, mrčes, vročina / mraz). Pomanjkljivost naravnega prezračevanje je, da prepogosto pozabimo nanj. Ne zračite z dalj časa priprtimi okni »na kip«, ker boste s tem podhladili gradbene konstrukcije, izgubili veliko toplotne energije, zrak pa se ne bo učinkovito zamenjal. 

Izbrati lokalno ali centralno prezračevanje

  • Centralni prezračevalni sistem vsebuje centralno napravo z rekuperatorjem, ventilatorjema, filtri, izmenjevalniki vlage in večfunkcijskimi kanali na enem mestu, običajno je to v kurilnici ali kletnih prostorih (obvezno znotraj toplotnega ovoja stavbe), po prostorih v hiši pa so napeljani cevni vodi, preko katerih se v čiste prostore (dnevni prostor, spalnice) dovaja svež zrak in iz umazanih prostorov (kuhinja, kopalnica, sanitarije) odvaja izrabljen zrak na prosto. Take naprave imajo visok izkoristek vračanja toplote, so praktično neslišne, kakovost zraka zagotavljajo s filtri in napravo za vračanje dela vlage.
  • Učinkovito lokalno prezračevanje je sprejemljiva rešitev za stanovanjske enote ali hiše, kjer centralnega sistema ni enostavno moč izvesti. Lokalne naprave za prezračevanje z vračanjem toplote se vgrajujejo na zunanjo steno, v izbrane stanovanjske prostore. Običajno take naprave delujejo v paru. Določen čas prva naprava zrak dovaja v prostor, druga naprava pa ga iz njega oddaja in hkrati navzema toploto tega zraka. Nato se tok zraka obrne in druga naprava prenaša toplotno na vstopajoč zrak. Lokalne naprave so običajno nekoliko bolj glasne, imajo pa tudi nekaj slabši izkoristek vračanja toplote.

Za centralni sistem (cevi razpeljane po prostorih) se je smiselno odločiti že pred gradnjo, da bodo stroški izvedbe nižji, kot če se zanj odločite pri prenovi stanovanja ali hiše. Cevi lahko potekajo v gradbenih konstrukcijah znotraj toplotnega ovoja stavbe. Lokalni prezračevalni sistem lahko vgradite v katerikoli fazi gradnje ali ob prenovi. V praksi je centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo smiselno vgraditi v družinske hiše in večja stanovanja, lokalne naprave pa so primernejše za manjša stanovanja ali za hiše, kjer centralnega sistema iz različnih vzrokov ni možno vgraditi.

Pri ponudnikih primerjajte tehnične možnosti sistema nadzorovanega prezračevanja:

  • delovanje prezračevalne naprave,
  • izkoristek rekuperatorja,
  • poraba električne energije,
  • kakovost filtrov in enostavnost menjave (pralni filtri, filtri proti alergijam (ogleni filtri)),
  • glasnost naprave (20–25 db),
  • možnosti nastavitev,
  • certifikate proizvajalcev (npr. certifikat za pasivne hiše).

Ključna je pravilna razporeditev elementov za dovod in odvod zraka, saj s tem dosežemo popolno izmenjavo celotnega volumna zraka v prostorih brez mrtvih žepov.

Brez rekuperacije ni popolne energetske učinkovitosti

Pri zagotavljanju energetske učinkovitosti zgradbe je nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote ključno pri zmanjšanju toplotnih izgub. Iz fizikalnega vidika z naravnim prezračevanjem z odpiranjem oken izgubimo na letni ravni med 20 in 25 kWh energije na m² bivanjske površine. Pretvorjeno v razumljive enote to pomeni, da v stanovanjski stavbi s 150 m² bivanjske površine porabimo za ogrevanje zraka, ki ga spustimo v prostor z namenom prezračevanja, letno cca 375 l kurilnega olja, kar je približno enako, kot ga letno porabimo za pripravo tople sanitarne vode. Ker gre za čisto izgubo energije, je tak način prezračevanja energetsko popolnoma neučinkovit. V sodobnih stavbah količina energije potrebne za ogrevanje zraka za prezračevanje na naraven način presega potrebno toploto za ogrevanje stavbe.

Zelo podobna situacija je tudi v poletnih mesecih, saj se z naravnim prezračevanjem stavba bistveno bolj pregreva, kot bi se sicer, vgradnja klimatskih naprav pa je posledično praktično neizbežna.

Nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote je dolgoročna investicija, s katero prispevate k energetsko učinkoviti hiši in prihrankih pri ogrevanju in hlajenju. Vračilna doba investicije je 8–10 let.

Mehansko prezračevanje nima zahtevnega vzdrževanja

Pri centralnem sistemu prezračevanja z rekuperacijo je potrebno razpeljati kanale po vseh prostorih. Razpeljane cevi so antibakterijske in antistatične, kar pomeni, da zagotavljajo kakovost zraka, saj se umazanija v njih ne zadržuje in nalaga. Cevi se uporabljajo samo za dovod ali samo za odvod zraka, material iz katerega so narejene cevi pa ne dovoljuje, da bi se umazanija prijela nanje. Prašni delci se ujamejo že v filtru, katerega se navadno očisti ali zamenja vsakih 6 mesecev. Pri ponudniku preverite kakovost filtra, ki ga lahko zamenjate sami in prikažejo vam potek menjave. Četudi nekaj prašnih delcev uide skozi filter, so ti delci suhi, zato ni nevarnosti razvoja plesni in glivic v kanalih.

Prezračevanje naj deluje ves čas

Kakovost zraka je odvisna od več parametrov, zato zgolj občasno vklapljanje prezračevalnega sistema ni dovolj. Le stalno delujoča naprava ves čas zagotavlja vse parametre, ki vplivajo na kakovost zraka. Ker gre za dinamičen sistem, se vzroki za spremembe kažejo na kakovosti zraka z določenim zamikom. Iz tega vidika je priporočljivo le uravnavati stopnjo izmenjave zraka v prostorih, na pa izklapljati naprav za prezračevanje. Vsaj minimalni pretok zraka skozi napravo prispeva tudi k dobremu dolgotrajnemu delovanju sistema, zato ga ne izklopite v niti poleti. Stopnjo izmenjave zraka je v sodobnih napravah možno časovno nastavljati. To je pri večini naprav možno programsko preko aplikacije na pametni napravi. Ko vas ni doma, naj bo izmenjava zraka vsaj 0,25 volumna zraka na uro, ko pa ste doma in kuhate, perete, sušite in likate perilo ter se ukvarjate z drugimi dejavnostmi, pa naj bo izmenjava zraka vsaj 0,5 volumna na uro.

Bojazen, da boste s tem porabili veliko električne energije je odveč, saj je pri sodobnih napravah porabe električne energije za njihovo delovanje manj kot 0,40 Wh/m³h transportiranega zraka. Pri povprečni stavbi s 150 m² ogrevalne površine to pomeni cca 48 kWh električne energije mesečno, kar znese cca 6,50 € na mesec. Že z vidika ohranjanja toplote pozimi oz. hladu poleti je izklapljanje naprave zato neprimerno, zagotovljena kvaliteta bivanja pa odtehta vse stroške vgradnje naprave in njenega delovanja.

Hrup naprave ni moteč

V načelu so centralne naprave prezračevanja z vračanjem toplote tišje kot lokalne. Naprave te vrste so običajno nameščene v kurilnico ali utility, kjer že sicer obstajajo viri hrupa. Na povezavo naprave na cevni razvod so nameščeni dušilci hrupa, ki preprečujejo prenos vibracij po stavbi. Piš zraka skozi dovodne in odvodne difuzorje je praktično neslišen, saj gre kljub vsemu za sorazmerno majhno izmenjavo zraka v časovni enoti. Ob pravilni vgradnji je zaradi navedenega bojazen glede motečega hrupa pri centralni prezračevalni napravi popolnoma odveč.

Lokalne naprave so nameščene v izvrtine v zunanjem zidu. Ker je v vsaki napravi ventilator, se le ta času največjega pretoka zraka lahko sliši in je zato v nočnem času lahko moteč. Kljub temu hrup ne presega 25 decibelov, to pa pomeni, da je običajni hrup nočnega mesta višji.

Ne zmanjšujte delovanja naprave na nižji volumen ponoči (na primer na volumen, ko ga nastavite  ko ste dlje zdoma), da vas hrup ne bi motil. Ponoči je svež zrak ključen, vendar zmanjšanje volumna delovanja prezračevalnega sistema prispeva k nezdravi notranji klimi in se koncentracija CO₂ poviša.

Z odločitvijo za centralni sistem prezračevanja z vračanjem toplote se boste v celoti izognili vsakršnemu hrupu, poleg tega pa ima tak sistem tudi druge prednosti, kot so učinkovito uravnavanje vlage, optimalno gibanje zraka v prostoru, višji izkoristek vračanja toplote, možnost pasivnega hlajenja v poletnih nočeh.

Sodelujoči strokovnjaki:

mag. Peter Petrovčič, u.d.i.s.

Energetski svetovalec EnSvet

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here