Selitev

0
771
Selitev
Selitev

Selitev v nov dom je velika sprememba v življenju posameznika. Treba se je navaditi na novo okolje, ljudi in nov dom.

»Starši si želimo ustvariti svojim otrokom prijetno bivanje, dobro počutje nenazadnje učljivo okolje. Vse to lahko dosežemo s pravo mero izbire. Ta naj ne bo preobsežna, prenasičena,« pravi mag. Anja Čerin Pregelj u. d. i. a., Arhitektura Čerin. Ko je izbrano stanovanje oziroma hišo (nakup) lahko začnete razmišljati o selitvi oziroma narediti plan, ki vam bo pomagal, da bo vaša selitev čim manj stresna. Ob selitvi v večji dom svetuje Rebeka Bučinel predvsem izbiro objekta, ki nam ustreza po svoji lokaciji, finančni dostopnosti, funkcionalnosti in nam je seveda všeč. V kolikor se odločimo za gradnjo hiše, zgradimo hišo, ki je dovolj majhna, da jo bomo dokončali v primernem času in bo hiša služila nam, ne pa mi hiši. Pri tem je treba upoštevati tako stroške same izgradnje kot tudi stroške vzdrževanja in obratovanja. Če se odločimo za energetsko učinkovito gradnjo, se nam bo dobro zasnovana investicija, kmalu povrnila.

Kaj se dogaja z nami ob selitvi

Ker je selitev stresna situacija, je v tem času toleranca posameznika pogosto manjša. Poveča se občutljivost in kar naenkrat majhni problemi dobijo veliko težo. Vse, kar je novo, običajno prinaša stres. Pri selitvi pa je novega veliko – novo okolje, novi ljudje, nova šola/služba ipd. Stopnja stresa, ki jo doživlja posameznik, je odvisna od njegove osebnostne strukture, zato vsi nismo enako občutljivi za tovrstne situacije. Lastnosti, kot so optimizem, pogum, fleksibilnost ipd., bolj varujejo pred stresom. Ni pa zanemarljivo tudi to, da je stres ob selitvi lahko večji, če je sprememb preveč. Tako na primer ženska, ki je pred porodom, takšno situacijo doživlja še bolj stresno. Spol pri odpornosti na stres ne igra takšne vloge kot prej omenjena osebnostna struktura.

Kako selitev doživljajo otroci

Tudi za njih je selitev velika sprememba, še posebej, ko morajo ob selitvi zamenjati tudi šolo. Otroci so sicer zelo prilagodljivi, še posebej, ko so mlajši. V mlajših letih je otroku namreč bolj kot kraj bivanja pomembna bližina staršev. Ko pa so otroci starejši, postane okolje zanje bolj pomembno. Pomembni so njihovi vrstniki in šola. Zato je selitev lahko bolj zapletena. Pogovorite se z njimi o tem, da bodo stike še vedno vzdrževali ter da se bodo s prijatelji lahko še vedno videvali, le da bodo ta srečanja manj pogosta. Da se otroci čim lažje vživijo in sprejmejo novo okolje, jih čim več vključujte v sam proces gradnje ali prenavljanja. Če imajo otroci zdravstvene težave, na primer težave s spominom, lahko nastopi popolna dezorientacija v novem okolju. Zato je treba v primeru zdravstvenih težav otroka pomisliti na ustrezno bivalno okolje.

Z otrokom se pogovorite

Pred selitvijo si vzemite čas in se z otrokom pogovorite o selitvi. Razložite mu, kako bo potekala selitev. Pri tem je pomemben podatek ali gre za selitev v istem kraju, ali se selitev v drug kraj in bo zato moral vaš otrok zapustiti prijatelje in nenazadnje svojega otroka vključite v selitveni proces, naj vam pomaga pri pakiranju, z vami ogleduje hiše stanovanja.

Tadeja Klopčič: »Zaradi pričakovanja povečanja družine se nama ni bilo treba seliti, sva pa stanovanje opremila nekoliko drugače, kot bi ga sicer samo za naju. Tako sva v stanovanje dodala manjšo kuhinjo, jedilnico, ter otroško sobo, kar na začetku nisva nameravala (živiva v podstrešnem stanovanju pri njegovih starših in so v hiši že dve kuhinji). Načeloma je vse opremljeno tako kot sva hotela, le sedaj čedalje bolj opažava, da imava ogromno ostrih robov, na kar prej nisva bila pozorna.«

Andreja Kovič: »Naše enosobno stanovanje smo razširili v dvosobno stanovanje. Imeli smo kar velik podvig, saj smo morali prebiti steno, da je sedaj vhod v sobo iz stanovanja. Zazidati pa smo morali prejšnjo luknjo zaradi vrat. Predelno steno smo postavili iz knauf plošč in vgradili drsna vrata. Dvigniti smo morali podlago (tlak), da smo izenačili tla. Na novo napeljati elektriko … Skratka kar nekaj stvari je bilo potrebnih, da smo uredili sobi v katerih se sedaj počutimo odlično.«

Kako se s selitvijo spopadati

Pogosto je selitev neizbežna in je ne moremo prilagajati svojim obveznostim. Če pa imate na voljo več časa za premislek in organizacijo, lahko naredite celotno situacijo manj stresno tako zase kot za celotno družino. Izberite čas, ko nimate preveč obremenitev in obveznosti, predvsem pa ne doživljate tudi drugih večjih sprememb. Z družino se o selitvi pogovarjajte. Seznanite jih z razlogi za selitev, pogovarjajte se o situacijah, ki bi potencialno lahko prinašale stres. Skrbno načrtujte prehod otrok v šolo, sprehodite se skozi okolico, spoznajte, kaj vse vam kraj nudi. Če je možno, je najbolje, da otrok začne obiskovati novo šolo ob pričetku novega šolskega leta. Predvsem pa ne bodite perfekcionisti, kakšne malenkosti lahko tudi počakajo.

Logistika selitve

»Odločitev za gradnjo hiše ni bil težka, veliko bolj zahtevna pa je odločitev, kako priti do ustreznih sredstev. Od staršev sva dobila na razpolago zazidljivo zemljišče, kar je bil prvi večji ‘finančni korak’ pri gradnji. Po skoraj enemu letu boja z birokratskimi ovirami smo naposled ob pomoči 25-letnega stanovanjskega hipotekarnega kredita le začeli z deli. Sama gradnja je potekala skoraj eno leto. Dela so izvajala različna podjetja, kar nekaj pa smo jih naredili s pomočjo sorodnikov. Bližal se je naš simbolni dan, 5. december, ko bomo prvič prespali v hiši. 14 dni pred vselitvijo smo se z ženo in hčerkama (prva dve leti, druga je bila stara pol leta) že malce navajali na hišo in preživeli tu nedeljsko popoldne. Večino zaključnih del smo opravili sami (elektrika, montaža pohištva …), zato je bil selitveni vikend kar naporen. S sorodniki, ki so pomagali, smo imeli ogromno dela s sestavljanjem pohištva (ki niti ni prišel v določenem dobavnem roku), žena pa se je bolj posvetila sami selitvi. V času zaključnih del sta bili hčerki v varstvu pri prababici. Glede na to, da smo večino opreme (kuhinjo in omare) pustili v starem stanovanju, je odpadel kar velik zalogaj fizičnega dela. Vendar je žena imela zadnja dva dneva veliko voženj z avtom s stare na novo lokacijo. Delali smo nekje od pol sedmih zjutraj pa do desetih zvečer. Naposled je le prišla vselitvena nedelja. Nikoli nam ni bilo žal, da smo sprejeli odločitev za gradnjo hiše. Zavedamo se, da je sama gradnja predstavljala ogromen finančen zalogaj, ki ga bomo plačevali še dolga leta. Toda samostojnost in mir nam pomenijo več kot denar. Sama selitev nam je ogromno pomenila, pa tudi hčerki (predvsem starejša) sta bili zelo veseli.« Marko in Tadeja Prašnikar

Sodelujoči strokovnjaki:

Marjeta Blinc Pesek

mag. Marjeta Blinc Pesek

http://www.psihiatricnaordinacija.net/sl/

dr. med., spec. psihiatrije iz Psihiatrične ordinacije Rudnik

Rebeka Bučinel

http://www.arb.si/

univ. dipl. ing. arh., ARB d.o.o.

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.