Sanacija vlage

0
1977
Vlaga v hiši
Vlaga v hiši

Za uspešno sanacijo vlage poiščite in odstranite vzroke za njen nastanek, to so lahko: napake pri gradnji, kot na primer slabo ali celo neizolirani temelji, poškodovana hidroizolacija, nepravilno izvedena drenaža itd.

Čezmerna vlaga v hiši in konstrukcijah stavbe povzroča povečano toplotno prevodnost, plesen, korozijo, kondenzacijo vodne pare na okenskih steklih ter mehanske poškodbe ometa in zidu. Za uspešno sanacijo vlage je treba poiskati in odstraniti vzroke za njen nastanek, to so lahko: napake pri gradnji, kot na primer slabo ali celo neizolirani temelji, poškodovana hidroizolacija, nepravilno izvedena drenaža, napake pri odvajanju vode stran od objekta, neustrezna toplotna izolacija zunanjih sten, zamakanje zaradi poškodb na strehi, neustrezno zračenje in odvajanje vlage z objekta itd.

Hidroizolacija je pomembna

Horizontalna in vertikalna hidroizolacija temeljev, sten in tal sta izredno pomembni.

Marko Ekart iz podjetja Grating M Team d. o. o. pravi, da so vzroki poškodb, ki se danes večinoma pojavljajo na objektih, so posledica načina izvedbe gradnje. Tehnologija gradnje je čez čas, predvsem pa v zadnjih petdesetih letih, izredno napredovala, predvsem na področju hidro in toplotnih izolacij, ki so se še pred dvajsetimi leti vgrajevale za današnji čas popolnoma neustrezno. Včasih sta se vgrajevali brez ustrezne zaščite in pri zasipu objekta ni bilo možno ugotoviti, ali je prišlo do poškodb vertikalne hidroizolacije ali ne. Danes po več deset letih uporabe pa se takšne poškodbe vertikalne hidroizolacije predvsem kletnih sten kažejo kot odpadanje ometa na notranji strani zunanjih zidov.

Pri gradnji je torej obvezna zaščita vertikalne hidroizolacije s toplotno izolacijo in gumbasto folijo. Toplotna izolacija ima namreč dvojno vlogo, kot zaščita hidroizolacije in kot toplotna zaščita objekta. Z zadostno debelino toplotne izolacije se zmanjšajo toplotne izgube objekta.

Gumbasta folija pa ima funkcijo zaščite toplotne izolacije pred mehanskimi poškodbami in prva prepreka pri pronicanju talne in podtalne vode do objekta. Tako se objekti zaščitijo pred morebitnimi poškodbami, vdorom vlage ter se še dodatno toplotno izolirajo. Do poškodb na objektu pride zaradi različnih dejavnikov, največkrat je torej kriva neustrezna izvedba že na začetku, lahko se pojavijo tudi talna voda ali posedanje objekta, počena kanalizacijska cev ali cev za vodo, zamakanje zaradi neustreznega vzdrževanja ipd.

Sanacija hidroizolacije

Najlažji in dokaj učinkovit poseg je sanacija vlage z notranje strani – vlažni omet se odstrani, stene pa se sanirajo z ustreznimi sanacijskimi ometi. Drugi način je dražji, in sicer poteka tako: zemljo ob objektu se odkoplje, stara poškodovana hidroizolacija se odstrani in se naredi nova hidroizolacija; nato se položi zaščita (toplotna izolacija in gumbasta folija), objekt se nato zasipa.

Injektiranje

Če je drugi način neustrezen ali je hidroizolacija močno načeta, je možno še injektiranje kletnih zidov s posebnimi silikonskimi masami. Pri tem načinu je treba na spodnji strani zidu zavrtati luknje in vanje injecirati posebno silikonsko maso, da se pod zidom naredi horizontalna hidroizolacijska bariera. Nato se na steni odstrani obstoječi omet do stabilne podlage in nanese več slojev posebnih sanacijskih ometov. Posebno je treba paziti, da se zid ne zapre neprodušno, zato je treba nanj nanesti sanacijske omete in zaključne sloje (izravnalna masa in barva), ki prepuščajo paro in dovoljujejo naravno sušenje zidu.

Izsuševanje kapilarne vlage

Za sušenje vlažnih zidov je ena izmed rešitev tudi brezžični sistem izsuševanja kapilarne vlage, pravi Marino Dobčnik iz podjetja Marino d. o. o. Z njim lahko, ne glede na vrsto zidov, izsušimo in ohranimo zgradbe, ki jih je prizadela dvigajoča se kapilarna vlaga. Naprava oddaja precizno naravnane nizkofrekvenčne impulze, ki ustavijo elektromagnetni transport tekočin navzgor; vlaga se začne spuščati in izhlapi ob straneh zidov. Deluje brez transformatorja, torej brez nastajanja vročine in škodljivega elektro smoga, naprava se lahko namesti tudi v lesen predal. Pred namestitvijo je treba opraviti analizo stanja objekta in meritve vlažnosti zidov, ki služijo za izdelavo in montažo sistema. Uporablja se za preprečitev dviga kapilarne vlage na objektih, ki nimajo izvedene horizontalne hidroizolacije, ali tam, kjer je bila hidroizolacija slabo izvedena ali je poškodovana.

Preventivno ukrepanje

Največkrat se poškodbam na objektu izognemo s pravilnimi in rednimi vzdrževalnimi deli – npr. rednim prezračevanjem, in sicer trikrat ali štirikrat na dan, pri čemer je nujno narediti prepih. Tako preprečimo kondenzacijo vodne pare in nastanek plesni. Potem odmaknemo pohištvo za najmanj 5 cm od zunanje stene in od tal, v prostoru pa zvišamo temperaturo in tako znižamo delež relativne zračne vlage.

Sodelujoči strokovnjaki:

Marko Ekart

http://www.triplan.si/

vodja gradbenih del, Triplan gradbeništvo

Marino Dobčnik

http://www.marino.si/

podjetje Marino d. o. o.

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.