Samooskrba z električno energijo – net metering

0
190

V Sloveniji je področje samooskrbe z električno energijo urejeno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki se je začela uporabljati 1. maja 2019. Uredba omogoča gospodinjskim (in malim poslovnim odjemalcem) samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije – OVE (kot so sonce, veter in voda) za celotno ali delno pokrivanje (na podlagi neto merjenja):

  • lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo (sončna elektrarna, vetrna elektrarna, hidroelektrarna) v primeru individualne samooskrbe;
  • potreb po električni energiji med seboj povezanih končnih odjemalcev z napravo za samooskrbo v primeru skupnostne samooskrbe (samooskrba večstanovanjske stavbe, skupnost OVE).

Samooskrba pomeni, da sončno elektrarno priklopite na interno hišno električno omrežje (ali omrežje znotraj večstanovanjske zgradbe) in deluje paralelno z javnim električnim omrežjem, proizvedeno električno energijo pa v čim večji meri uporabite. Z vgradnjo sončne elektrarne prispevate k svoji energetski neodvisnosti, poskrbite za brezplačen vir energije za domače potrebe.

HTML Code here

Samooskrba iz obnovljivih virov energije

Proizvodnja energije za samooskrbo objekta lahko uporablja več OVE: sonce, veter ali vodo, vendar se lastniki najpogosteje odločijo za fotonapetnostno oz. sončno elektrarno, saj je njihova umestitev v prostor najlažja in najcenejša.

Prednost samooskrbe iz OVE so tako v ekonomskem kot okoljskem vidiku. Naprave  za samooskrbo proizvajajo električno energijo na kraju porabe, kar zmanjšuje izgube prenosa in pozitivno vpliva na delovanje električnega omrežja. Z okoljskega vidika naprava za samooskrbo (sončna, vetrna ali mala hidro elektrarna) znižuje ogljični odtis pri proizvodnji električne energije, saj med delovanjem povzroča izpustov v okolje. To velja tako za sončne elektrarne kot tudi za manjše vetrne elektrarne in rešitve, ki delno izkoriščajo manjše vodotoke z minimalnim posegom v okolje. Sončne elektrarne so običajno nameščene na strehe stanovanjskih objektov, kar pomeni, da posegov v okolje praktično ni.

Samooskrba gospodinjstva z električno energijo

Sistem samooskrbe z električno energijo je v Sloveniji povezan s t. i. shemo neto merjenja (angl. net metering) električne energije na letnem nivoju. Neto merjenje pomeni, da se električna energija, ki je bila oddana v elektroenergetsko omrežje (distribucijsko omrežje oz. elektro podjetje) letno obračuna z energijo, ki je bila iz omrežja prevzeta. Lastnik objekta ob koncu leta doplača le razliko, če je iz omrežja prevzel več energije, kot jo je v njo oddal. V kolikor je v distribucijsko omrežje oddal več energije, kot jo je sprejel, jo brezplačno preda svojemu dobavitelju. V sistemu samooskrbe z neto merjenjem elektroenergetsko omrežje deluje kot navidezen hranilnik električne energije.

Obračun električne energije (in omrežnine) se izvede ob koncu koledarskega leta, kot razlika med prevzeto in oddano električno energijo. Mesečno se plačuje le omrežnina in prispevki, ki so vezani na obračunsko moč. Viški oddane električne energije se ne plačajo. Pred samo priključitvijo naprave za samooskrbo z električno energijo na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo v hiši, je potrebno pri ponudniku električne energije (operaterju) pridobiti soglasje za priključitev merilnega mesta.

Novosti uredbe za samooskorbo

Osrednja novost uredbe je možnost nadgradnje individualne samooskrbe posameznega gospodinjstva v skupnostno samooskrbo več gospodinjstev. V skupnostni samooskrbi je več odjemno merilnih mest ter eno merilno mesto naprave za samooskrbo. Število merilnih mest je odvisno od izbranih tehničnih rešitev ponudnikov, ali ima elektrarna ločen števec, ali je na vhodu dodaten števec, ki meri odjem in oddajo skupne elektrike. Največja skupna priključna moč elektrarne pri skupnostni samooskrbi je omejena na 80 % vsote priključnih moči vseh odjemalnih mest. Druga pomembna novost je tudi v tem, da se na inštalacijo oziroma na omrežje, na katero je priključena naprava za samooskrbo odjemalca lahko priključi tudi hranilnik energije (baterija).

Hranilniki energije omogočajo neodvisno oskrbo z električno energijo. Lastnik sončne elektrarne lahko v povprečju izkoristi okoli 30 %  proizvedene energije, izkoristek pa se z uporabo hranilnika poveča tudi na 70 %. Hranilniki energije tako lahko povečajo stopnjo samooskrbe in s tem znižajo obremenitev distribucijskega sistema, hkrati pa prispevajo k zmanjšanju stroškov za energijo. S hranilnikom energije se proizvedena energija ne pošilja v distribucijsko omrežje temveč se shrani in uporabi, ko je poraba električne energije v gospodinjstvu največja. Investicija v hranilnik električne energije, pri cenah električne energije v Sloveniji, ekonomsko večinoma še ni upravičena.

Sodelujoči strokovnjaki:

Kristijan Brecl

dr. Kristijan Brecl

http://lpvo.fe.uni-lj.si/

Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko, Univerza v Ljubljani

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here