Samooskrba gospodinjstva z elektriko

0
75

Za sončne elektrarne se ne odločajo le ljudje, ki se odločijo za novogradnjo, ampak se zanje odločajo tudi ob prenovah. Kadar stanovanjski objekt proizvaja energijo za lastne potrebe, in je ne le porablja, lahko govorimo o samooskrbi. Proizvodnja energije za samooskrbo objekta lahko poteka na več načinov. Običajno je povezana z obnovljivimi viri energije (OVE), pri čemer lastniki najpogosteje izberejo fotonapetnostne oz. sončne elektrarne. Električno energijo je mogoče pridobivati tudi s pomočjo drugih obnovljivih virov, kot sta energija vetra in manjši vodotoki, kateri uporabljajo električne rotacijske generatorje. Se pa za slednja OVE ljudje redkeje odločajo, ker morajo za izračun stroškovne učinkovitosti investicije, zbrati podatke o vetrnem potencialu, vodotoki pa so le redko prisotni pri posameznem stanovanjskem objektu. 

Investicija se lahko povrne v 7 letih

Prvi pogled na prednosti samooskrbe iz OVE se ustavi na okoljskem vidiku, saj ko je samooskrba elektrarne iz OVE enkrat vzpostavljena, ne povzroča izpustov v okolje – to velja za sončne elektrarne, kot tudi rešitve, ki delno izkoriščajo manjše vodotoke z minimalnim posegom v okolje ali postavitve manjših vetrnih elektrarn. Sončne elektrarne so običajno nameščene na strehe stanovanjskih objektov, kar pomeni, da posegov v okolje praktično ni. 

Če pogledamo še iz vidika vzdrževanja, kakovostnejši proizvajalci sončnih modulov, ki predstavljajo glavni del sončne elektrarne, zagotavljajo garancijo, da bo po 25 letih iz sončne elektrarne še vedno mogoče izkoristiti nad 80 % proizvedene električne energije. Pomembna komponenta sončne elektrarne je razsmernik, ki omogoča prilagoditev izhodne napetosti sončnih modulov omrežni napetosti ter maksimiranje moči. Za razsmernik proizvajalci zagotavljajo vsaj 10 letno garancijo, z možnostjo podaljšanja na 20 ali 25 let.

Življenjska dobasončne elektrarne lahko ob kakovostnih komponentah doseže tudi 30 let in več.

Pri trenutnih cenah električne energije, se lahko investicija v sončno elektrarno povrne že v 7 letih, v posameznih primerih tudi prej. Ob predpostavkah – ustrezno načrtovan energetski sistem za objekt, kakovostna izvedba del in vzdrževanje ter morebitna pridobitev subvencije. Za sisteme z OVE je možno pridobiti finančne spodbude Eko sklada. 

Prodaja viška energije

Sistem samooskrbe z električno energijo je v Sloveniji povezan s t. i. shemo neto merjenja(angl. net metering). Neto merjenje pomeni, da se na objektu v celotnem koledarskem letu izmeri energija, ki je bila oddana v elektroenergetsko omrežje (distribucijsko omrežje oz. elektro podjetje) in energija, ki je bila iz omrežja prevzeta. Ob koncu leta distribucijsko omrežje izvede letni obračun količin prevzete in oddane energije. Lastnik objekta, ki je prevzel iz omrežja več energije, kot jo je oddal, potem doplača znesek razlike. V kolikor je oddal več energije, kot jo je sprejel, jo preda svojemu dobavitelju. Sprememba Uredbe o samooskrbi  električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki velja od 1. 5. 2019, pa sedaj omogoča tudi prodajo letnega viška energije. V sistemu samooskrbe z neto merjenjem elektroenergetsko omrežje deluje kot navidezen hranilnik električne energije. Za stanovanjski objekt, ki porablja in proizvaja energijo je v uporabi termin »prosumer«, ki pomeni proizvajalec (producer) in odjemalec (consumer) hkrati. 

V Sloveniji je področje samooskrbe z električno energijo urejeno z novo Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki se je začela uporabljati 1. maja 2019. Uredba omogoča gospodinjskim (in malim poslovnim odjemalcem) samooskrbo z električno energijo iz OVE (kot so sonce, veter in voda) za celotno ali delno pokrivanje (na podlagi neto merjenja):

  • lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo (sončna elektrarna, vetrna elektrarna, hidroelektrarna) v primeru individualne samooskrbe;
  • potreb po električni energiji med seboj povezanih končnih odjemalcev z napravo za samooskrbo v primeru skupnostne samooskrbe(samooskrba večstanovanjske stavbe, skupnost OVE).

Osrednja novost je možnost nadgradnje individualne samooskrbe posameznega gospodinjstva v skupnostno samooskrbo več gospodinjstev. V skupnostni samooskrbi je več merilnih mest moči elektrarne, v individualni pa je eno merilno mesto. Največja skupna priključna moč elektrarne pri skupnostni samooskrbi je omejena na 80 % vsote priključnih moči vseh odjemalnih merilnih mest. Druga pomembna novost je tudi v tem, da se na inštalacijo oziroma na omrežje, na katero je priključena naprava za samooskrbo odjemalca lahko priključi tudi hranilnik energije (baterija).

Hranilinik energije – baterija

Hranilniki energije omogočajo neodvisno oskrbo z električno energijo. Lastnik sončne elektrarne lahko v povprečju izkoristi okoli 30 %  proizvedene energije, izkoristek pa se z uporabo hranilnika poveča tudi na 70 %. Hranilniki energije tako lahko povečajo stopnjo samooskrbe, znižajo obremenitev distribucijskega sistema, hkrati pa prispevajo k zmanjšanju stroškov za energijo. S hranilnikom energije se proizvedena energija ne pošilja v distribucijsko omrežje. Presežek proizvedene energije pa se lahko uporabi v primerih, ko je poraba električne energije v gospodinjstvu največja. Investicija v vključitev hranilnika energije pri odločitvi za sončno elektrarno je za zasebne uporabnike večinoma še previsoka. 

Ključni koraki izbire in priključitve

Investitor se mora najprej odločiti o velikosti elektrarne za samooskrbo, ki ne sme biti ne premajhna ne prevelika. Elektrarna premajhne moči pomeni, da ne boste pokrili lastnih potreb, elektrarna prevelike moči pa pomeni, da boste za njo odšteli preveč in s tem podaljšali vračilno dobo investicije. V kolikor se želite vključiti v skupnostno samooskrbo, je smiselno razmisliti o največji možni elektrarni ob tem, da v izračunu upoštevate, po kolikšni ceni boste svojo presežno električno energijo lahko prodali npr. svojemu sosedu in kdo bo skupnostno samooskrbo organiziral.

Vsekakor pridobite ponudbe različnih izvajalcev, saj obstaja veliko podjetij, ki nudijo kakovostne storitve z opremo kakovostnih proizvajalcev. Zelo pomembno je, da izbrani izvajalec nudi tudi čim daljšo garancijo, nadzor, vzdrževanjein da vam ponudijozavarovanje. Ozaveščeni investitorji pred začetkom investicije preverijo proizvajalca sončnih modulov in razsmernikov, ki jih tržijo izvajalci, na osnovi česar lahko preverite kakšne so garancije in kakovost.

Velikost sončne elektrarne za individualno samooskrbomora biti načrtovana tako, da je letna proizvedena energija čim bližja letni porabljeni energiji objekta. V kolikor gre za skupnostno samooskrbo pa je potrebno načrtovati letno enakost proizvodnje in porabe odjemalcev vseh odjemalcev vključenih v skupnost. V kolikor nameščate elektrarno za samooskrbo na objekt ob prenovi, je prihodnja poraba izračunana na osnovi pretekle porabe. 

Namestitev elektrarne

Če pogledamo še iz vidika namestitve elektrarne za samooskrbo na objekt – optimalni naklon strehe v Sloveniji je med 30° in 35° ter orientacija proti jugu. Odstopanja do 20° od optimalne orientacije in naklona pomenijo do 5 % manjši izplen. Primerne so tudi druge strehe, ki imajo orientacije jugovzhod in jugozahod ter naklon med 20° in 60°. Določeni investitorji se odločijo za investicijo tudi v orientacijah in naklonih, ki so drugačni od priporočenih. Sončno elektrarno je možno postaviti tudi vertikalno na fasado, pri čemer se letni izplen zmanjša na 70 % vrednosti pri optimalno postavitvi elektrarne. Sončni moduli ne smejo biti senčeni (npr. s senco dimnika). Na strehah, ki so horizontalne je priporočljivo, da se zagotovijo ustrezne podporne konstrukcije z ustreznim naklonom in orientacijo. 

Priključitev naprave

Osnovni koraki priključitve napraveza samooskrbo gospodinjstva z elektriko so podobni tako za sončne elektrarne kot tudi vetrne elektrarne in male hidroelektrarne. Pred priključitvijo naprave za samooskrbo na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe je treba pri distribucijskemu operaterju (elektro podjetje) pridobiti soglasjeza priključitev novega merilnega mesta oziroma v primeru obstoječega merilnega mesta za spremembo soglasja za priključitev. Sprememba soglasja za priključitev je potrebna tudi v primeru povečanja nazivne moči naprave za samooskrbo. Nato pa lastnik sklene pogodbo o uporabi sistema za samooskrbo z distribucijskim podjetjem. 

Ogrevanje z lastno elektrarno

Toplotno energijo za ogrevanje objektov je možno pridobiti tudi s pretvorbo iz električne energije, se pa neposredni pretvorbi s pomočjo različnih grelnih teles s podpornimi grelci poskušamo izogniti, saj je možno toplotno energijo pridobiti iz obnovljivih virov na druge načine in tudi iz drugih virov. Vendar ti ne omogočajo dovolj učinkovite neposredne pretvorbe v električno energijo. Obnovljivi viri, ki jih lahko uporabimo pri ogrevanju stanovanjskih objektov za samooskrbo, so neposredna toplotna energija sonca, ki jo izkoriščamo s pomočjo sončnih kolektorjevter geotermalna energija in toplota okolice, ki ju izkoriščamo s pomočjo toplotnih črpalk, toploto okolice pa tudi s klimatskimi napravami, ki imajo možnost ogrevanja.

Ljudje pri prenovah in gradnji novih objektov vse pogosteje izbirajo toplotne črpalke in klimatske naprave za ogrevanje. Obstajajo pa tudi različni sistemi za ogrevanje z energijo iz biomase, vendar se moramo pri tem zavedati spremljajočih emisij v okolje. Samooskrba z električno energijo z uporabo toplotnih črpalk, vključno z uporabo klimatskih naprav, ki imajo možnost ogrevanja, prehaja tudi na področje ogrevanja stanovanjskih objektov. 

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here