Resnične alternativne oblike bivanja v prihodnosti

0
201
Oblike bivanja v prihodnosti
Jurte

Oblike bivanja v prihodnosti se skrivajo v objektih iz naravnih materialov, kar je usmerjeno k večji samozadostnosti in varčnosti ter zagotavljanju zdravega bivalnega okolja. To ni trend, ki bi se ga posluževali le pristaši »alternativnega« načina življenja, ampak postaja vse bolj splošno aktualen. Podobno kot bivalno okolje ni več zgolj streha nad glavo, ampak v ospredje prihajajo razmisleki o kakovosti bivanja in zdravem življenjskem okolju ter povezovanju družinskih članov in vpeljavi trajnosti v bivalno okolje. Izbira gradbenih materialov se ponovno spogleduje z uporabo različnih naravnih materialov, ki so hvaležnejši, če so ustrezno vgrajeni ugodijo tudi tehničnim zahtevam. Poti do lastnega doma je več, od klasične in montažne gradnje ter nakupa stanovanja, od modularnih hiš in mobilnih hišk, vse do brunaric, zemljank in jurt.

Oblike bivanja v prihodnosti

Očarljive jurte

Jurta, mongolsko bivališče iz naravnih materialov, na prvi pogled izgleda kot nomadski oz. premični šotor. Vendar to ni navaden šotor, temveč so jurte dovršene tudi kot stanovanja. Izhajajo iz Srednje Azije kot tradicionalna oblika bivanja, na zahod so prišle zaradi praktičnosti oblikovanja in bivanja (vendar stoletja kasneje). So učinkovit primer gradnje in so alternativno sonaravno oz. trajnostno bivališče. Uporablja se jih lahko za občasne nastanitve, kot kotički za umik od mestnega vrveža ali kot vir pasivnega dohodka, kot studio za vadbo ali jogo, dom za goste, kotiček za preživljanje prostega časa, ter tudi za stalno bivanje. Pri nas se jih lahko postavi brez gradbenega dovoljenja, vendar je zaradi Občinskih prostorskih načrtov občin treba preveriti dejansko možnost postavitve. (Lahko tudi na negradbena zemljišča, podobno kot kontejner za bivanje. Njih jih je možno bolj prilagoditi, medtem ko so jurte cenovno dostopnejše.) Z vse bolj trajnostno naravnanimi investitorji, ki jurte umeščajo predvsem na podeželska območja, se tudi jurtam povečuje ugled.

Foto_Arhiv_Jurta-Mednarodni-center-center-za-samooskrbo-Dole-Ucni-poligon-Poljcane
Foto Arhiv Jurta Mednarodni center, center za samooskrbo Dole Učni poligon Poljčane

Velik okrogel osrednji prostor nagovarja k druženju. Marsikoga pa očara streha, ki v prostor vnese obilico naravne svetlobe.

Dodelano bivališče je zaradi svoje konstrukcijske zasnove, izolacije in kritine prilagojeno močnim vetrovom in temperaturnim vplivom. Piramidno oblikovan strop prispeva k hitremu segrevanju pozimi, zaradi okrogle oblike pa se veter od stavbe ne odbija, ampak jo zaobide. Jurte sestavlja okrogla struktura iz rešetkastih sten, ki je pokrita z izolacijskim šotorom oz. prevleko. Izolacijo jim daje zasnova iz lesa (macesen, bor, jesen), volne, filca in konoplje, torej naravni materiali, ki zagotavljajo zaščito pred vetrom, vročino in mrazom (npr. 3-slojna izolacija strehe: filc+bombaž+volna+ponjava). Ker so jurte odprt koncept bivanja, pa se zvok v njih hitreje odbija in širi zvok oz. glasove po prostoru.

Konstrukcija in uporaba

  • Temeljna podlaga je lesena ploščad ali dvignjen podest, katerega podpirajo stebri. Lahko je sicer postavljena tudi na betonski plošči, vendar ne na kmetijskem zemljišču, kar sicer zmanjšuje »občutek naravnega«.
  • Konstrukcija je samozadostna in inženirski dosežek. (Konstrukcije so tudi dovolj močne, da zdržijo sneg.) Jurte je možno zaradi zasnove konstrukcije preseliti na drugo zemljišče.
  • Konstrukcijski nosilci in tkaninske obloge so izdelane iz trajnostnih virov ter z okoljsko ozaveščenimi metodami.
  • Streha je v večini primerov lesena mreža, ki predstavlja nosilec strehe. Podpira jo napajalni trak in stiskalni obroč, ki je navadno iz lesa. Lesene mrežne strehe so lahke, v obliki romba in jih je mogoče zložiti.
  • Na vrhu jurte je krona, ki podpira mrežo stropa. Delno je odprta, da omogoča kroženje zraka in služi podobno kot strešno okno.
  • Za izolacijski šotor oz. prevleke se uporabljajo platno in vodoodporni materiali.
  • V prostor so umeščeni še regulatorji temperature (klimatska naprava, ogrevanje, štedilnik), saj se ne gre popolnoma zanašati na izolacijski šotor (jurta se zaradi lastnosti šotora ponoči ohladi).
  • Za ogrevanje se večinoma uporabljajo kaminske peči. Krožna struktura konstrukcije (piramidno oblikovan strop) namreč omogoča učinkovito ogrevanje in ohranjanje toplote v prostoru. Vendar nima možnosti akumulacije toplote, zato jo je treba pozimi ves čas (vsaj šibko) ogrevati. Pozimi je treba tudi spremljati vlago, ki nastaja zaradi kuhanja, sušenja perila. Vsekakor, je pomembna previdnost pri uporabi ogrevalne naprave in drugih ogrevalnih teles (npr. kuhališča). 
  • Vgradnja vrat je v preteklosti zahtevala dodatno pozornost, saj je bila lahko vgradnja v mrežasto steno nekoliko šibkejša, vendar je to pri današnjih zemljankah že tipsko rešeno.
  • V številne jurte oken ne vgradijo, saj tako enostavneje ohranjajo temperaturo v notranjosti, je pa to odvisno tudi od namena uporabe.
  • Tla so v jutrah večinoma lesena. Za razmejitev prostorov se lahko v prostor umesti preproge. Notranjost je povsem odprta in dopušča številne možnosti ureditve prostora. Prostore pa se lahko razmeji na manjše kotičke tudi z zavesami ali španskimi stenami.  
  • Toaletni prostori so izziv, zato se največkrat uredi zunanje kompostno stranišče. Če je jurta pomožni objekt (joga studio, za prosti čas, za vadbo) poleg glavnega doma, se toaletnih prostorov navadno ne načrtuje posebej.

Skrivnostne zemljanke

Zemljanke so manjše hišice, ki so popolnoma vkopane v zemljo, zato nudijo intenzivnejše sobivanje z naravo. Ob ustreznem načrtovanju in tehnični izvedbi, v skladu s sodobnimi standardi gradnje, so lahko prebivališče, vendar slovenska zakonodaja tega ne omogoča. Pogosto služijo kot podporni objekt, npr. za shranjevanje pridelkov. Lahko so popolnoma zlite z okolico, saj se jih obloži ali zasuje z zemljo ter jo tako obdajo zeleni zidovi, strehe in vrtovi. Predpogoj je kakovostna izvedba in nosilni ter vodo odbojni materiali. Slovenija zaradi hribovitega in gričevnatega površja omogoča enostavno postavitev zemljank. Ker pa imajo občine različne zahteve in predpise, se je treba prej pozanimati glede potrebnih dovoljenj. Zemljanke so uvrščene med nezahtevne objekte, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Foto_Arhiv_Zemljanka-Mednarodni-center-center-za-samooskrbo-Dole-Ucni-poligon-Poljcane
Foto Arhiv Zemljanka Mednarodni center, center za samooskrbo Dole Učni poligon Poljčane

Iz česa so zemljanke

Temeljeni material zemljanke je les in ponuja možnosti koriščenje energije zemlje. Zemlja je naravna izolacija, kar je najpomembnejša prednost hiše pod zemljo. Zemlja pokriva zemljanko v višino do 40 cm, kot zelena streha, kar lahko zmanjša toplotne izgube kar za 50–90 %, so pokazale raziskave . Ker imajo zemljanke spodnji del vkopan v zemljo, zemlja ‘ščiti’ objekt pred vremenskimi vplivi – pozimi pred mrazom in zmrzovanjem, saj zadržuje toploto ter poleti ohranja hlad, saj preprečuje pregrevanje.

Zemlja je težka, zato pri izbiri lesa velja, da je za zemljanko bolje, če je les mehkejši (macesen, jelka, smreka), saj se tako ne ustvarja prevelik pritisk na les, hkrati se zmanjšuje možnost pokanja lesa. Les je zaščiten še iz zunanje strani s filcem, paroprepustno folijo in drenažnim peskom, v okolici pa se izvede drenažni jarek, za odvodnjavanje padavinske vode.

Notranja ureditev in prezračevanje lesenih zemljank

Za dotok zraka se lahko izvedejo dihalne cevi, preko katerih dotaka sveži zrak v zemljanko (cevi globine 1,5 m in oddaljene 20 m). Ker se zrak potem dviga in pri izpustni cevi kondenzira, se mora zemljanko zračiti (ko je temperaturno možno), predvsem ko je kondenza veliko.

Če je osnovna oblika oz. konstrukcija izdelana iz lesa, je takšna zemljanka lahko umeščena na kmetijska zemljišča. (Konstrukcij iz betona ali kovine ni možno umestiti na kmetijska zemljišča.) Prazni vmesni prostori konstrukcije pa so lahko zapolnjeni z mešanico slame, peska in ilovice. Notranjost je obdana z ometi, npr. iz ilovice. Stene so lahko tudi iz hlodov smreke in jelke. Svetlobo se poleg osvetlitve zagotovi tudi s svetlobniki, ki lahko predstavljajo tudi središče bivalnega dela prostora. Sodobni predpisi gradnje zahtevajo določene energetske rešitve, npr. prezračevanje, kar se lahko uredi s prisilnim prezračevanjem.

Če zemljanko uporabljate tudi za shranjevanje pridelkov, mora biti temperatura v njej kar se da konsistentna. Severna stran je primerna za vhod in vzhodna za okenske površine zaradi potreb po čim manjšem segrevanju objekta. S tem sta južna in zahodna lega pod zemljo. Temperaturni nivo je odvisen od pogostosti prehajanja in dejavnosti, je pa povprečna temperatura 15 stopinj (poleti naraste na 18, pozimi pa upade na 10).

Več vrst gradnje zemljanke:

  • zbita zemljanka – Na osnovno konstrukcijo iz masivnega ali vezanega lesa je zbita ilovnata mešanica. Kot stabilizator se dodaja cement.
  • glina s slamo – Vlaknasta mešanica gline in slame ima dobro izolativnost in majhno težo. Lahko je polnilo okvirja stene ali stisnjena v modele. Pri tej metodi se lahko doda še druge materiale, npr. žagovino, lesene sekance, plovce, ki predstavljajo nadomestek za vlakna.
  • sušeni bloki iz peska in ilovice – V nosilnih in polnilni sestavi stene se lahko uporabi na soncu sušene bloke iz ilovice in peska. Bloki morajo biti zaščiteni z oblogo proti poškodbam. Lahko imajo lesene ali kovinske primesi, ali so ojačani z vlakni. 
  • stisnjeni bloki iz zemlje – Vlažna mešanica gline, agregata in tudi dodanih stabilizatorjev (npr. cement) je strojno stisnjena. Nastanejo bloki z visoko tlačno trdnostjo.
  • butanka – Nosilne stene so oblikovane na mestu vgradnje z mokrim materialom. Stabilnost jim daje tudi to, da s tem pristopom ni vertikalnih ali horizontalnih fug. Natezno trdnost pa dodajajo dolga vlakna. Ob pravilni izvedbi ni potrebe po dodatnem ureditvenem materialu. 
  • trstika in grobi ometi – Za notranjost nenosilnih zidov ali polnilo zunanje stene se uporabi za tirstiko (pleteno mrežo) ilovnata zmes, ki je podobna materialu botanka (grobi ometi).

Domačnost in toplina brunaric

Osnovna konstrukcija brunarice so nosilni stebri in lesene brune, ki predstavljajo lahko konstrukcijo in zato debeli temelji niso nujni. Temeljna površina je lahko armiranobetonska plošča, z vsaj 30 cm vencem, ki konstrukcijo ščiti pred vdorom vlage, široki napušči pa omejujejo vodnim kapljicam dostop do sten.

Značilnost lesa je, poleg naravnega videza, zračnost, zahteva pa nekoliko več vzdrževanja. Brune se zaradi menjav temperatur v letnih časih krčijo in raztezajo, kar povzroča razpoke. Te je treba sanirati sproti in poskrbeti za ustrezno zaščito pred vlago. Osnovno pravilo je zagotavljanje, da je les suh skozi celotno življenjsko dobo oz. da se čim hitreje posuši.

Brunarica
Brunarica

Primeren les za gradnjo brunaric

Za gradnjo se uporablja masivni les, primerne so različne vrste lesa, najpogosteje se uporabljata smreka in macesen, ter tudi bor ali cedra. Les posekan pozimi vsebuje manj sokov, v hladnejših podnebjih pa raste počasneje in ima zato večjo gostoto, trdnost in odpornost. V osnovi lahko brunarice ločimo na tiste iz lepljenega lesa ali iz okroglih debel. Slednja je bolj ekološka izbira, saj ne vsebuje lepil, vendar je lahko podvržena večjim možnostim za nastanek razpok, ima manjšo izolativnost, hkrati pa je tudi dražja.

Brunarice predstavljajo zdravo bivalno okolje, saj les vpija strupe iz ozračja. Domač in sonaraven občutek prinesejo lesena notranjost, stene, pohištvo, podi, in tudi stavbno pohištvo. Pri slednjem je ključna ustrezna vgradnja, da zmanjšate možnosti poškodb lesenih elementov zaradi krčenja v prvih letih.

Gre za naravno gradnjo, ki ima tudi naravno izolacijo, vendar izolativnost lesa ni tolikšna, kot npr. kamene volne. So pa debelejše lesene stene primerna izbira, saj se jih lahko obrusi v primeru morebitnih poškodb, s tem pa se ne ogrozi konstrukcije in izolativnosti. Pri načrtovanju se predvidi tudi, da se brunarice po končani gradnji še nekoliko posedajo. Ob pravilni izvedbi je mogoče zgraditi brunarice z dolgo življenjsko dobo.

Brunarice dajejo asociacijo na podeželje, a prehajajo tudi v predmestja, saj oddajajo vtis zdravega in umirjenega bivalnega okolja. Uporabnikom predstavljajo ugodno bivalno okolje, so hitro postavljive, čeprav njihova izvedba lahko zahteva tudi višji vložek. Postavitev lesenega objekta ni dovoljena v nekaterih urbanističnih načrtih.

Viri: Vovk, A. 2022. Kako naredimo zemljanko. Vovk, A. Življenje v juti. Drugi viri: www.ipvo.si/ucni-poligon, https://skp.si, www.socialneinovacije.si, https://inpro-projektiranje.com, www.air-arhitekti.si, https://lesenahisa.si, www.brunarice.org, https://naturalloghouse.si, https://moderncabinliving.com, https://dreamcivil.com.

Sodelujoči strokovnjaki:

Ana Vovk

Ana Vovk

https://inpro-projektiranje.com, www.air-arhitekti.si

Učni poligon za samooskrbo Dole, Inštitut za promocijo varstva okolja (IPVO)

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here