Pravilno ravnanje z odpadki zagotavlja ponovno uporabo odpadnih snovi. Kam sodijo določeni odpadki in kakšne so globe? Z recikliranjem odpadkov zagotavljamo ponovno uporabo odpadnih snovi oz. materialov iz industrije, kmetijstva in gospodinjstev. Sem sodijo snovi, kot so steklo, papir, les, kovine, asfalt, plastika, beton in gume. Odpadke tudi odlagamo in s tem zagotavljamo počasen razkroj odpadkov. Poznamo več načinov deponiranja, to pa je odvisno od narave in lastnosti odpadkov. Klasično deponiranje je primerno za komunalne odpadke, posebne odpadke, kompostiranje za biorazgradljive, kontrolirano CO-deponiranje za biorazgradljive odpadke. Posebno odlaganje oz. industrijske deponije pa pridejo na vrsto takrat, ko se pojavijo posebne zahteve glede na deponirani material.
Kam z e-odpadki
V začetku 2012 je bila v evropskem parlamentu sprejeta prenovljena zakonodaja za izboljšanje zbiranja ter recikliranja električnih in elektronskih odpadkov. Namen nove zakonodaje je zmanjšati količine odsluženih gospodinjskih aparatov in mobilnih telefonov, ki končajo na smetiščih, kamor ne sodijo. Na spletni strani Evropskega parlamenta so zapisali, da spremembe direktive o električni in elektronski opremi med drugim predvidevajo možnost zbiranja malih aparatov v trgovinah in poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki.
- Pogosto menjamo mobilne aparate, še pogosteje pa ne vemo, kam s starimi. Mobilni aparati vsebujejo veliko nevarnih snovi v majhnih količinah. Prodajalci in mobilni operaterji vzamejo stare telefone nazaj ter jih posredujejo predelovalcem elektronskih odpadkov. Pri nekaterih dobite za takšno ekološko in družbeno koristno ravnanje tudi darilo.
- Izredno nevarni za okolje so tudi osebni računalniki, tiskalniki in prenosniki. Ko si zaželimo nove naprave, stara pa še deluje, lahko to komu podarimo na spletnem portalu www.podarimo.si. V nasprotnem primeru pa te naprave odpeljite v zbirne centre po Sloveniji, ki se s tem ukvarjajo.
- Odpadne prenosne baterije in akumulatorje lahko oddamo v posebne zbiralnike, ki se nahajajo pri prodajalcih baterij, izvajalcih javne službe ali neposredno pri zbiralcih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Stojala za zbiranje baterij najdete tudi v vedno več trgovinah.
- Vprašamo pa se tudi, kam s sijalkami. Te lahko brezplačno oddamo neposredno trgovcu na prodajnem mestu v enakem številu, kot smo kupili novih sijalk, v zbirnih centrih izvajalcev lokalne javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki, v zbiralnicah.
- Vse večji problem pa predstavljajo tudi zdravila, ki so lahko tako za človeka kot okolje zelo nevarna. Verjetno je tudi pri vas doma kakšno zdravilo, ki ga ne potrebujete ali ne uporabljate več, pa ne veste kam z njim. Odpadna zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske odpadke. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili neuporabna zdravila lahko oddate v lekarnah. Prepustite jih lahko tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah.
Odvoz kosovnih odpadkov
Kosovni odpadki se ne odvažajo več tako, kot so se včasih, saj je treba odvoz kosovnih odpadkov naročiti. Še vedno je mogoč tudi brezplačen odvoz, o vsem tem pa odloča vsaka občina posebej. Če živite v stanovanjskem bloku, potem morate naročilo po predhodnem dogovoru z vsemi stanovalci posredovati upravitelju stanovanjskega bloka. On pa zatem naročilo posreduje pristojni službi.
Biološki odpadki
Biološke odpadke lahko odvržemo v rjav zabojnik, lahko pa uberemo drugo pot in kompostiramo. To lahko počnemo na vrtu, v garaži ali kleti. Na trgu najdemo tudi koše, ki so namenjeni prav tej skupini odpadkov. Uporabni so predvsem v stanovanjskih blokih in tam, kjer ni mogoče kompostirati. Zanimiv je tudi podatek, da uporabljene plenice ne sodijo med biološke odpadke, ampak v črne zabojnike za preostanek odpadkov po ločevanju.
V rjave zabojnike odlagamo kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad (vir: Snaga Ljubljana). Torej zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline in filter vrečke, pokvarjene prehrambne izdelke, kuhane ostanke hrane in gnilo sadje, papirnate robčke, brisače in papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo in listje, staro zemljo lončnic, rože in plevel, steljo malih rastlinojedih živali in lesni pepel.
Kako kompostirati
Na dno kompostnika položimo plast grobega materiala, kot so zmleti delci in slama. Na to naložimo 15 cm debelo plast kuhinjskih in vrtnih odpadkov. Pokrijemo jo s plastjo (2,5 cm) vrtne zemlje in vrtnih odpadkov. Če slednjih nimamo, uporabimo papir, lepenko, žagovino, slamo, lesni pepel, čajne vrečke, kavne filtre, bombažne in svilene ostanke, hišne pometnine in prah iz sesalnikov. V takem zaporedju počasi sestavljamo kompostni kup do vrha kompostnika. Kup mora biti zaščiten s pokrovom. Ves čas pa moramo skrbeti za zadostno vlago in zračenje, kar omogoča optimalni potek procesa, ki poteka v kompostniku-trohnenja. V 6 do 12 mesecih se bo kompostni kup počasi posedel in postal podoben temno rjavi gozdni prhnini. Pridelali bomo zrel kompost.
Kam z azbestno kritino
Za odstranjevanje azbestne kritine je priporočljivo najeti izvajalca, ki ima na omenjenem področju reference in tudi primerno orodje in zaščito za varno odstranitev. Odpadno strešno kritino je nato treba ustrezno pripraviti za transport in jo deponirati na za to namenjenih odlagališčih nevarnih odpadkov. V Sloveniji imamo 5 odlagališč, ki imajo dovoljenje za zbiranje azbestno cementnih odpadkov. Ob oddaji azbestno cementne kritine moramo od upravljavca odlagališča pridobiti evidenčni list, ki nam služi kot dokazilo o oddaji azbestnih odpadkov.
Nadzor ravnanja z odpadki
V različnih slovenskih občinah smo preverili, kako je z nadzorom ravnanja z odpadki, kateri občinski organ to nadzoruje in kakšne so globe.
| Kdo izvaja nadzor? | Globa za pravno osebo | Globa za fizično osebo | Kdo je odgovoren (večstanovanjske stavbe) |
LJUBLJANA Nadzor v skladu z Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (pravilno odpadki v pravilnih zabojnikih, okolica prevzemnih mest mora biti čista, urejen mora biti dostop za smetarska vozila itd.). | |||
| Inšpektorat MU MOL | Globe se gibljejo od 500 do 40.000 eur (glede na prekršek) | Globe so 40, 200 in 800 eur, odvisno od prekrška | Odgovorni so povzročitelji |
MARIBOR Nadzor v sklopu Snaginih terenskih ekip, povečan nadzor od julija 2011, uvedba svetovalnega informatorja na terenu. | |||
| Snaga, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve d.o.o. | Opozorilo, posoda z neprimerno vsebino ni izpraznjena | Opozorilo, posoda z neprimerno vsebino ni izpraznjena | Vsa gospodinjstva |
KOPER Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki pravi, da občinska inšpekcija oziroma pristojna služba nadzor nad odlaganjem organskih odpadkov opravi na podlagi prejete prijave. | |||
| Občinski inšpektorat MOK | 1.000 – 1.500 eur | 100 – 500 eur | Obvesti se upravljavca, s katerim se reši težavo |
NOVO MESTO Nismo prejeli podatkov. | |||
CELJE Nadzor ravnanja z odpadki že od leta 1999, nadzor ustreznosti odlaganja organskih odpadkov, ko dobijo prijavo od javne gospodarske službe Simbio d.o.o. | |||
| Medobčinski inšpektorat in redarstvo | 1.000 eur | 100 eur | V stanovanjskem bloku so odgovorni vsi stanovalci |
NOVA GORICA Tekoči kontrolni pregledi zbirno – odjemnih mest predvsem v smislu periodike praznenja in odvoza namenskih posod za odpadke ter vzdrževanja in urejenosti prostora na katerem se posode nahajajo. | |||
| Občinski inšpektorat | 1.400 ali 400 eur (glede na prekršek) | 200 eur | / |
Ravnajte z odpadki pametno in mislite na svojo in prihodnost svojih zanamcev. Vsi si želimo živeti v čistem in neokrnjenem okolju, zato le malo poglejmo naokoli in o pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki seznanjajmo tudi tiste, ki se za to sedaj še ne zmenijo.
