Pozitiven vpliv naravne svetlobe

0
124

Svetloba pomembno deluje na psiho-fiziološko delovanje našega organizma, saj vpliva na uravnavanje cirkadianega ritma (budnost in spanje, telesno temperaturo, izločanje hormonov, kognitivne funkcije in imunski odziv). Pozitivno vpliva tudi na razpoloženje in vedenje. To pripisuje dobri dnevni osvetlitvi pomembno vlogo pri uspešnosti opravljanja vsakodnevnih nalog.

Vzroki, da je v prostorih vedno pretemno brez umetne svetlobe, ne tičijo le v velikosti oken, temveč tudi obliki, orientiranosti in položaju okenskih odprtin, slojevitosti stekel, zunanjih ovirah in obliki ter odbojih v posameznem prostoru.

HTML Code here

Ponoči tema, podnevi naravna svetloba

Umetna osvetlitev in svetloba digitalnih naprav nas obkrožata na vsakem koraku. Vizualni učinek svetlobe je pomemben samo takrat in toliko časa, dokler gledamo. Ves čas pa je pomemben nevizualni biološki učinek svetlobe (biološka ura); ko ste budni in ko spite. Študije izvedene v preteklih 20 letih prikazujejo pomen izpostavljenosti dnevni svetlobi za izogib številnim negativnim posledicam; slabša delovna produktivnost, več nesreč, zdravstvene težave – slabše počutje, pomanjkanje energije, nespečnost, depresija in nekatere vrste rakavih obolenj.

Bleščanje, ki je lahko še intenzivnejše ob velikih, panoramskih okenskih odprtinah, prav tako povzroča biološki stres vašemu telesu. Senčenje ima dve pomembni funkciji, z vidika zmanjšanja izpostavljenosti bleščeči svetlobi in z vidika energetske učinkovitosti –  prehajanja toplote skozi stavbni ovoj.

Smer vpada in barva dnevne svetlobe

Funkcija okna se je od osnovnega zagotavljanja dnevne svetlobe in svežega zraka razširila na zagotavljanje psihološkega udobja in zadovoljstva uporabnikov, saj omogoča poglede v zunanje okolje. Pogled je pomemben za zagotavljanje informacij, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so lokacija, čas, vremenski pogoji in dejavnosti v okolici. Zanimivi motivi in spremembe v intenziteti svetlobe in barv v zunanjem okolju delujejo spodbudno na možgane in vizualni sistem.

Velikost okenskih odprtin in umetni viri svetlobe nista edina faktorja pri načrtovanju svetlobe, temveč tudi razpršitev in odboji svetlobe (barve v prostoru). Ravno slednje – spreminjanje odboja dnevne svetlobe, ki je odvisen tudi od vpliva okolice, je dejavnik, ki ga investitorji premalo naslovijo.

Dnevna svetloba ima lastnosti, ki jih s konvencionalnimi umetnimi viri težko nadomestite. To so smer dnevne svetlobe, ki vpada direktno v oko, dnevna in sezonska dinamika ter spreminjajoča se intenzivnost svetlobe tekom dneva. Vidni stik z zunanjostjo zagotavlja pomembne informacije o dogajanju zunaj. Poleg tega vam pogled v daljavo omogoča sproščanje očesa, ki je pri dolgotrajnem delu in osredotočenosti na bližnje objekte nujno potrebno. Neprimerna umetna razsvetljava vpliva tudi na spremembo nočnega okolja, prispeva k nespečnosti in razpoloženju.

Dnevna svetloba in kakovost notranjega okolja

Na področju izkoriščanja dnevne svetlobe je večina dejavnosti osredotočenih v uporabo obnovljivih virov energije in s tem posredno prispevanje h zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Varčevanje z energijo je naslovljeno tudi z izkoriščanjem dnevne svetlobe (npr. fotonapetostne sončne elektrarne). Prav varčevanje z energijo z uporabo dnevne svetlobe je eden izmed korakov večanja pomena dnevne svetlobe. Ker smo vse več ur v zaprtih prostorih, so raziskovalci so začeli opozarjati tudi na področje kakovosti notranjega okolja.

Pri prenovah investitorji pogosto izberejo troslojno zasteklitev, bodisi zaradi razširjenih informacij o boljši energetski učinkovitosti ali zaradi kriterijev za pridobitev sofinanciranja. V izbiro ne vključijo razmisleka o dnevni svetlobi, kar lahko vodi v pojav sindroma bolnih stavb. Pri menjavi oken za večslojna, ne le da se zmanjša prepustnost zasteklitve za dnevno svetlobo, tudi površina zasteklitve je manjša zaradi sodobnih zahtev glede kvalitete izvedenih oken (debelejši okenski okvirji).

Arhitekt upošteva evropski standard o dnevni svetlobi

Priporočila o načrtovanju naravne svetlobe so vključena v pravilnike. Med najbolj izpostavljenimi je Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za stanovanja, v katerem je določeno, da mora biti zagotovljena neposredna naravna osvetlitev steklenih površin v velikosti vsaj 20 % tlorisne površine. Vendar ta smernica ne naslavlja izpolnjevanja zahteve osvetljenosti v primeru različnih zunanjih ovir, orientacije, optičnih lastnosti zasteklitve, oblike prostora. Dotika se zgolj velikosti okenskih odprtih, glede na dimenzije talnih površin.

Napredek pri prepoznavanju pomena dnevne svetlobe je bil narejen s sprejetjem evropskega standarda Dnevna svetloba v stavbah (EN 17037:2019). Standard opredeljuje 4 kriterije, ki so lahko izpolnjeni minimalno, srednje ali maksimalno. Da stavba zadostuje standardu mora biti za vsak kriterij izpolnjena minimalna opredeljena vrednost. Kriterije naslovite med pogovorom z arhitektom o osvetlitvi in dnevni svetlobi v prostorih vašega doma:

  • faktor dnevne svetlobe (izračun dnevne osvetljenosti v prostoru glede na zunanjo dnevno osvetljenost),
  • količina neposredne osončenosti (vpliva na obliko stavbe, razporeditev prostorov, orientacijo svetlobnih odprtin, zasnovo fasade; za osončenost so v slovenski regulativi predpisane drugačne zahteve,
  • zaščita pred bleščanjem (uporaba senčil) in
  • pogled navzven (kriterij je ocenjen glede na minimalno razdaljo od zunanje fiksne ovire, širine pogleda in obsega pogleda na okolico.

Viri: Priporočila za načrtovanje dnevne osvetljenosti, https://velcdn.azureedge.net; as. dr. Matej B. Kobav: Pregled priporočil novega standarda sist en 17037:2019 dnevna svetloba v stavbah, https://velcdn.azureedge.net/-/media/marketing/si/seminar%20en17037/3-kobav_standard% 20o%20dnevni%20svetlobi-new.pdf.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here