Postavitev ograje – soglasje soseda, gradbeno dovoljenje, izbira materiala

0
126
Postavitev ograje
Postavitev ograje

Postavitev ograje je ključnega pomena za zagotovitev varnosti, zasebnosti in estetike vašega doma ali poslovnega prostora.Ograja je priljubljen arhitekturni element, saj služi kot ločnica med javnim in zasebnim. Je estetski detajl, prispeva k zmanjševanju hrupa iz ulice, varnosti in tudi senčenju. Predstavlja enega od elementov ureditve bivalnega vrta, zato naj bo usklajena s preostalimi krajinsko arhitekturnimi elementi.

Pred odločitvijo o vrsti in podobi ograje se posvetujte s krajinskim arhitektom. Investitorji pri izbiri materialov ograje namreč najpogosteje spregledajo življenjsko dobo materialov in zahtevnost vzdrževanja. Pri sami izbiri materialov in obliki sledite arhitekturnim značilnostim stavbe ter vidiku vključenosti ograje v ožji in širši prostor.

Material, podoba in postavitev ograje

Čeprav ograja predstavlja del vašega bivalnega okolja, se pred nakupom ozrite po okolici in izbor prilagodite njej. Nenazadnje tudi vaš dom in vaša ograja predstavljata del območja v katerem je umeščeno.

Odločilni dejavnik pri izbiri materiala in podobe ograje je arhitekturna podoba stanovanjskega objekta, upoštevajoč, stavbno pohištvo, barvo strehe, fasade. V drugem koraku je treba upoštevati konfiguracijo zemljišča in, ali gre za urbano ali ruralno okolje, značilnosti tradicionalne arhitekture in krajinske značilnosti prostora.

Material ograje, lahko je to les, kamen, beton, opeka, kovina ali ozelenitev, naj bo odporen na različne vremenske pojave. Pri izbiri vzemite v obzir življenjsko dobo in stroške povezane z vzdrževanjem, ne le začetne investicije.

V podeželskem okolju je nedvomno primerna izbira ograja iz naravnih avtohtonih materialov, ki posnemajo naravne značilnosti okolja, pomemben je tudi oblikovni vidik ograje. V mestnem okolju so bolj sprejemljive ograje tudi iz sodobnih materialov in oblik.

OGRAJA IZ LESA: Življenjska doba ograje iz lesa, ki je živi material, je krajša od življenjske dobe ograj iz drugih naštetih materialov in zahteva redno vzdrževanje. Zaščitena je s sistemskimi premazi za les, vendar jo je kljub temu vsakih 5 let potrebno še dodatno prebarvati. Je manj odporna na zunanje vplive, lahko se pojavijo trohnenje in razpoke. Predvidena  življenjska doba je okoli 10 let.  Naravni videz oddaja toplino in domačnost.

ROČNO KOVANA OGRAJA ali INDUSTRIJSKA KOVINSKA OGRAJA:  Ročno kovana ograja je cenovno ena dražjih ograj, vendar ima poleg unikatnega videza tudi izjemno dolgo življenjsko dobo- od 50 do 100 let. Odporna je na fizično silo in vse vrste vremenskih pojavov. Alternativa slednji je industrijsko narejena kovinska ograja, ki ima prav tako dolgo življenjsko dobo. Poznamo veliko vrst kovinskih ograj, najpogosteje uporabljene so žičnate, kovane, panelne in aluminijaste ograje ter ograje iz nerjavnega jekla in kortena (cortena).

ŽIVA MEJA: Živa meja je okolju prijazna ograja. Zasaja se jih pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Drevesno vrsto, ki jo izberete, posadite v vrsto ali dvojno vrsto, ki ima obliko enokrakega trikotnika. Rastline zasadite 30 do 60 centimetrov narazen. Uporabite lahko lovorikovec, liguster, rumeni dren, beli gaber, tiso, glog, maklen, kalino ali črni trn. Ne glede na drevesno vrsto, je živo mejo navadno treba vsaj enkrat letno obrezati.

OGRAJA IZ KAMNA: Ograje grajene iz kamna, betona in opeke so obstojnejše, a so tudi gradbeno zahtevnejše in cenovno manj ugodne.

GABIONI: Gabioni so zunanje ograje sestavljene iz pletenih jeklenih košar in napolnjene z zloženimi kamni. Z vidika dolge življenjske dobe so alternativa ograjam iz naravnega kamna.

ŽIČNA OGRAJA: Med cenovno ugodne ograje sodijo žične ograje. Narejene so iz jeklene žice in  prevlečene s cinkom, ki preprečuje rjavenje. Pogosto so obložene še s plastično maso, ki jim podaljšuje življenjsko dobo.

Gradbeno dovoljenje za postavitev ograje

Pred postavitvijo ograje okoli vašega zemljišča se seznanite z veljavnimi predpisi na državni in občinski ravni. Če boste ograjo postavili istočasno kot hišo, zanjo ne potrebujete gradbenega dovoljenja, saj postavitev gradnje vključite že v projektni dokumentaciji za gradnjo in je tako že predvidena v pridobljenem gradbenem dovoljenju za hišo.

Na ravni občine predpise najdete v občinskem prostorskem načrtu. Določajo dovoljeno višino, odmik od sosedove meje, ponekod pa tudi izbor materialov. Na občini lahko vložite vlogo za izdajo lokacijske informacije. Če je iz nje razvidno, da je načrtovana gradnja v skladu z občinskim izvedbenim prostorskim aktom in predpisi, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Zahteva po gradbenem dovoljenju na državni ravni izhaja iz klasifikacije objekta, ki je opredeljena v uredbi o razvrščanju objektov. Ograje se uvrščajo med enostavne in nezahtevne objekte, med prve če ne presegajo meril za enostavni objekt, kar je z vidika višine 2,2 m nad zemljiščem in med druge, če niso višje od 3,5 m nad zemljiščem.

Izjema je na primer živa meja. Za postavitev ne potrebujete gradbenega dovoljenja, saj ni objekt, vendar to ne pomeni, da jo lahko zasadite kjerkoli. Kje jo lahko zasadite in kako visoka je lahko določa občinski prostorski akt.

Soglasje soseda

Tik do meje za gradnjo lahko brez soglasja gradite, če odmik ograje od meje sosednjih zemljišč ni določen s prostorskim aktom. Soglasje soseda pa potrebujete, če bi ograjo želeli zgraditi na sami meji. Če se sosed ne strinja, lahko na upravni enoti vložite zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki mu priložite ustrezen gradbeni načrt. V primeru, da je slednji izdelan v skladu s predpisi občinskega prostorskega akta, vam lahko upravni organ, kljub temu da sosed gradnji nasprotuje, izda gradbeno dovoljenje. Pozorni bodite tudi na gradnjo ograje ob javni cesti. V tem primeru njen zgornji rob ne sme presegati v polje preglednosti, pred postavitvijo pa morate dobiti dovoljenje od upravljalca javne ceste.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here