Pasivne hiše so trend

1
813
Pasivna hiša
Pasivna hiša

Preden se odločamo za gradnjo nove hiše ali obnovo stare, je potreben temeljit premislek o tem, kaj se nam bolj izplača, katera gradnja nam bo prinesla dolgoročne koristi, in na koncu, koliko časa bomo za gradnjo potrebovali.

Preden se odločamo za gradnjo nove hiše ali obnovo stare, je potreben temeljit premislek o tem, kaj se nam bolj izplača, katera gradnja nam bo prinesla dolgoročne koristi, v kakšni hiši se bomo mi in naši družinski člani počutili najbolje in na koncu, koliko časa bomo za gradnjo potrebovali in kakšne so možnosti subvencioniranja. Koncept pasivne hiše je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bližini Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt. Ta prototip se je tako izkazal, da je nastal standard pasivnih hiš, ki se na trgu pojavljajo od leta 1998. Standard pasivne hiš ne omejuje vsebine objektov pa tudi ne velikosti. Pasivne hiše lahko stojijo ob morju ali pa visoko v planinah. Omejitev s strani uporabe ni.

Pri načrtovanju in izvedbi gradnje pasivne hiše upoštevamo naslednja pravila:

  • kompaktna oblika stavbe,
  • južna orientacija stavbe,
  • močno izoliran ovoj stavbe,
  • preprečevanje toplotnih mostov,
  • zrakotesnost stavbe,
  • prisilno prezračevanje in ogrevanje svežega zraka s toploto odpadnega zraka,
  • ogrevanje in hlajenje.

Najvažnejši kriteriji pasivne hiše

Enoletna poraba energije za ogrevanje mora biti manjša od 15 kWh/m2 oz. ekvivalent 1,5 litra kurilnega olja na m2, letna poraba primarne energije mora biti manjša od 120kWh/m2, od tega letno največ 55 kWh/m2 za proizvodnjo elektrike. Okna morajo biti močno izolirana s trojno zasteklitvijo, polnjena z žlahtnimi plini. Vrednost u (koeficient toplotnega prehoda) celotnega okna mora biti nižji od 0,8 W/m2K, propustnost energije g pa mora biti višja od 0,50 %. Koeficient toplotne prehodnosti za tla, stene in streho ne sme biti višji od 0,15 W/m2K, imeti mora prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote zraka. Ovoj zgradbe mora biti zrakotesen, z najvišjo dovoljeno stopnjo izmenjave zraka nižjo kot 0,6 celotnega volumna zraka na uro pri pritisku 50 Pascalov (kar se ugotovi z Blower door testom). Izolacijski ovoj zgradbe mora biti neprekinjen in brez toplotnih mostov, kar ugotovimo s termovizijo.

Peter Podplatnik iz Marlesa poudarja, da je pri pasivni hiši potrebno že v začetni fazi načrtovanja sodelovanje različnih strok, kot so arhitekt in strokovnjaki gradbene fizike ter strojnih in elektroinštalacij. Načrtovanje pasivne hiše vključuje pasivne in aktivne ukrepe. Pasivni sistemi obsegajo predvsem izrabo naravnih danosti okolja (teren, osenčenost, meteorološke posebnosti …) in primerno arhitekturno zasnovo (oblika zgradbe, optimalna debelina toplotne izolacije, vgradnja energijsko učinkovitih oken …). Najpomembnejši dejavniki pri zasnovi pasivne hiše so: toplotni nivo, orientacija objekta, osončenost, ustrezna izvedba prezračevanja z vračanjem toplote (rekuperacija) ter primerna zrakotesnost.

Katere so prednosti in pomanjkljivosti

Po mnenju Primoža Hudija, dipl. fiz., so glavni poudarki na ključnih prednostih: nizka poraba energije za ogrevanje (to dosežemo s skrbno načrtovanim načinom prezračevanja z rekuperacijo, kvalitetnimi troslojnimi okni ter debelino izolacije med 25 in 40 cm, odvisno od lokacije hiše) in porabi dosti manj primarne energije, v primerjavi s klasično gradnjo.
Dodaja še, da je odločitev za gradnjo pasivne hiše naložba za prihodnost, kljub nekoliko dražji investiciji. Vse več je poudarka tudi na okolju in po podatkih ljubljanske Fakultete za arhitekturo, je razlika v izpustih CO2 kar 15-kratna, ko je debelina izolacije klasične hiše 6–8 cm.

Večji nadzor nad rabo energije in njena učinkovita raba se izražata v višji ravni toplotnega ugodja v prostorih in boljšemu počutju. Zaradi izjemne energetske varčnosti zagotavljajo velik prihranek energije in nižje stroške udobnega bivanja. Poleg tega že v standardnih objektih zaradi izrednih toplotnih karakteristik zunanjega ovoja lahko toploto v prostore dovajamo preko nizkotemperaturnih ogrevalnih površin, kjer je temperatura ogrevalnih površin samo nekaj stopinj višja od želene temperature zraka v prostoru. Za pasivne hiše je značilna takšna arhitektura, da v čim večji meri omogoča izkoriščanje sončne energije za ogrevanje v zimskem času. Debelina toplotne izolacije ovoja stavbe je še bolj izdatna kot pri nizko energijski hiši in znaša od 30 do 40 cm. Zaradi nizkih potreb po ogrevanju se najpogosteje kot vir ogrevanja uporablja toplotne črpalke v kombinaciji s sprejemniki sončne energije (SSE) za pripravo in hranjenje ogrevalne vode in sanitarne vode.

Tadej Zimic iz podjetja Pasivne montažne hiše in celulozna izolacija Zimic, prav tako izpostavlja prednosti tovrstne gradnje, med drugim tudi lahkotnost bivanja (hiša se prezračuje skozi enostaven sistem skritih cevi, ki počasi dovajajo svež zrak v čiste in nevlažne prostore) in varčnost.

Izpostavi pa tudi nekaj slabosti: glede na zrakotesnost hiše in omejen volumen prisilnega prezračevanja je potrebno paziti na pojav raznih strupenih plinov (barvanje, lakiranje, plinske bombe, dimni plini ob slabem izgorevanju v kuriščih- vse kurilne naprave potrebujejo svoj dovod svežega zraka) oziroma ob možnosti pojava kakršnih koli strupenih plinov hišo izdatno zračiti skozi okna in možnost pregretja hiše ob močnejšem soncu v kolikor okna niso zasenčena

Prednosti lahke okvirne konstrukcije

Les ugodno vpliva na človekovo počutje, saj se v leseni zgradbi prijetno počutimo že od 18 do 20 °C, v masivni šele med 22 in 24 °C. V pasivni hiši je zrak vedno svež, ker neslišni prezračevalni sistem deluje podnevi in ponoči. Zgradba ima dobro toplotno izoliran ovoj, brez elementov, skozi katere bi toplota uhajala. Zato so notranje stene vedno tople. V klasični hiši je pozimi temperatura notranje strani zunanje stene približno 12° C, v pasivni je vedno višja od 17. To pomeni, da se zrak ob zunanji steni ne ohlaja, zaradi česar bi se spustil k tlom, zakrožil po prostoru in povzročil občutek hladu ali celo prepiha. Večje ko so temperaturne razlike med površino stene in zrakom, hitreje se namreč giblje zrak v prostoru. Peter Podplatnik še dodaja, da lahko govorimo tudi o nepovratnih finančnih sredstev Eko Sklada.

Namesto zaključka pa dajemo v razmislek, da obstajajo tudi novodobne, še ne tako dobro poznane, alternative pasivnih hiš. Prijazne hiše so nekakšno vračanje k svojim človeškim osnovam, brez balasta, ki nam ga ponuja sodobno življenje, osnovna sestavina gradnje pa je glina, naravna ali industrijsko pridelana. Te hiše naj bi bile »prijazne«, združene v eko vasi, kjer ne gre le za ekološko gradnjo, ampak skrb za okolje, skupnost, socialno podjetništvo, preprosto rečeno, za sožitje med ljudmi in naravo. Ena takih vasi naj bi bila med drugim tudi v bližini Pivke.

Sodelujoči strokovnjaki:

Tadej Zimic

http://www.zimic.si/

podjetje Pasivne montažne hiše in celulozna izolacija Zimic

Primož Hudij

dipl. fiz.

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

1 komentar

  1. Odlično spisan članek.. morda je dobrodošlo še dodati, da je pri pasivnih hišah zelo pomembna pravilna izvedba. Saj lahko pride pri površni izvedbi do kondezacij vlage v zidovih, kar pomeni plesnenje toplotne izolacije, razpadanje lesa itd.

Comments are closed.