Parket, laminat ali vinil?

0
7333
Parket
Parket

Najbolj priljubljene talne obloge so parket, laminat in vinil. Če ne veste, katerega izbrati, preberite njihov opis, z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi.

Parket

Masivni ali večslojni: »Les je naraven material in je neponovljiv in večen v svojem izgledu, toplini in mehkobi,« razlaga Matjaž Žnidaršič iz podjetja Alpod. Glede na sestavo so najpogostejši masivni in večslojni parketi. Med prve prištevamo klasični parket, lamelni, lam in tehno parket, debelin med 8 in 24 mm. Pri večslojnem parketu razlikujemo med dvoslojnim in večslojnimi parketi, kjer je več slojev lesa zlepljenih skupaj, skupna višina parketa pa je od 10 do 22 mm. Zgornji (pohodni) sloj parketa je vedno iz masivnega lesa, njegova debelina pa vpliva na možno število naknadnih brušenj parketa (obnavljanja), saj se pri vsakem brušenju debelina zmanjša za 1–2 mm. Žnidaršič dodaja, da je les anizotropen material, kar pomeni, da se ne krči in razteza enako v vse smeri: »Namen večslojnega parketa je povečati dimenzijsko stabilnost parketa; tj. zmanjšati učinke krčenja in raztezanja, kar se doseže s prečno postavitvijo lesa v srednjem sloju.« Pri večslojnem parketu je vrednost krčenja precej manjša.

Lakirani ali oljeni: Glede na način obdelave površine so najpogostejši lakirani in oljeni parketi. Pri lakiranih parketih se priporoča uporaba lakov z nizkimi emisijami (Emicode) in minimalnim vplivom na zrak v prostorih. V stanovanjskih prostorih se tako uporabljajo eno v bolj obremenjenih prostorih pa dvokomponentni poliuretanski laki na vodni osnovi (t. i. ”vodni laki”). Laki na osnovi topil (poliuretanski, kislinski) se uporabljajo samo v posebnih primerih. Lakirana površina je lahko nesijajna (mat), polsijajna (pol mat) ali sijajna. Bolj kot se površina sveti, bolj bodo vidne poškodbe, risi ipd.  Pri lakiranih površinah je težje odpravljati površinske poškodbe, tudi na otip deluje lakiran parket drugače od oljenega. Oljena površina poudari naravno barvo lesa, vendar jo je treba vsaj enkrat letno obnoviti z vzdrževalnimi olji. »Olje narahlo razmažemo po površini, počakamo 10 minut, da se vpije in nato površino temeljito obrišemo, da odstranimo vse odvečno olje. Po 24 urah je površina zopet pohodna,« razlaga Žnidaršič. Pri naravno oljenem parketu površina lesa ostane odprta, zato je pomembno, da madeže čimprej pobrišete, saj se lahko v nasprotnem primeru vpijejo v les. Pri lakiranih parketih je treba pred ponovnim lakiranjem parket pobrusiti (izprazniti prostor za nekaj dni, prisotna sta prah in vonj po laku). Branimir Voh iz podopolagalstvo.si dodaja, da je uporabljeno olje lahko UV utrjujoče ali oksidativno (naravno) sušeče. Oljni premaz se lahko izvede v tovarni (UV-olja) ali na mestu vgradnje (oksidativna olja): »Parket, oljen na mestu vgradnje, se po oljenju še nekaj dni sveti, ker ob brisanju odvečnega olja površino tudi spoliramo. Na oljenih parketih temnejših drevesnih vrst se bolj vidi prah.«

Lepljenje ali plavajoče polaganje sta najpogostejša načina vgradnje parketa. Pri prvem gre za vgrajevanje parketa z lepljenjem na podlago, pri drugem pa za polaganje parketa na podložno folijo (brez lepljenja), parketne deske pa so povezane med sabo zaradi posebej narejenih spojev (t. i. klik). Pri obeh načinih polaganja je parket lahko že površinsko obdelan (lakiran ali oljen) in se na mestu vgradnje le položi, lahko pa je površinsko neobdelan, kar pomeni, da je treba parket po polaganju še brusiti, kitati in lakirati oz. oljiti. Pri plavajočem polaganju se pod parket lahko položi paro zaporna folija, obvezna pa je mehka podloga (folija), ki duši pohodni zvok in manjše neravnine. Plavajoče položenega parketa, ni mogoče ponovno brusiti in lakirati.

Nega parketa
Izvedenec Voh razlaga, da lahko parket položite v vse prostore: »Treba je le vzdrževati temperaturo v območju 15–30 °C in relativno vlažnost zraka med 45 in 65 %.« Parket se lahko položi na talno ogrevanje, vendar ne vse lesne vrste (odsvetuje se bukev, javor, kanadski javor, akacija, dimljen hrast in wenge), priporočljivo je uporabiti večslojni parket, ker je bolj stabilen. Podložni (spodnji) sloj parketa naj bo iz stabilnega lesa (smreka, hrast) ali kvalitetne brezove vezane plošče. V primeru izliva vode, jo čim prej pobrišite, da ne pride do deformacije parketa. Na nogice stolov in miz namestite zaščitne filce, koleščki pa naj bodo gumirani, da ne bo točkovnih vtisov. Parket zaradi sončnih žarkov počasi spreminja barvo, nekatere drevesne vrste bolj, druge manj, kar je pri lesu normalno.

Laminat

Laminatne plošče so debeline 6–12 mm, polaga se jih plavajoče (brez lepljenja) na podložno folijo, pluto ali mehke plošče v debeline 2–5 mm, kar ublaži pohodni zvok in manjše neravnine v podlagi. Od stene mora biti laminat odmaknjen vsaj 10–15 mm. Ob stikih z zidovi se vgradijo laminatne letvice, na prehodih (med vrati) in stikih s keramiko pa zaključni profili. Izvedenec Voh razlaga, da laminate razvrščamo glede na odpornost na obrabo. Po namenu ločimo laminate za stanovanjske površine in za poslovne prostore, oboje pa dalje na take z majhno, srednjo ali veliko pohodnostjo. Loči se tri glavne razrede obrabe: 31, 32 in 33. Gašper Lončar iz podjetja Alpod pojasnjuje, da je razred 31 primeren za manj obremenjene prostore (spalnice), razred 32 za srednje obremenjene prostore (dnevne sobe, kuhinje) in normalno obremenjene poslovne prostore, razred 33 pa je namenjen pisarnam in poslovnim prostorom z največjo obremenitvijo. Izvedenec Voh nadaljuje, da se laminati razlikujejo tudi glede na vsebnost formaldehida in glede na lastnosti med samo uporabo, kar pomeni odpornost laminata proti madežem, toploti, cigaretnim ogorkom, obrabi s koleščki in pohištvenimi nogicami. Pri formaldehidu je primeren razred E1 – zelo majhne emisije.

Laminat je primeren za vse prostore, kjer je podlaga dovolj ravna, suha in vladajo normalni klimatski pogoji, saj »laminat na spremembo temperature in vlage odreagira podobno kot parket. To pomeni, da ob navlaženju laminat nabrekne, pri presuhem zraku pa naredi špranje.« Pomanjkljivosti laminata so, da se zmočen laminat po osušitvi ne povrne v prvotno obliko v tolikšni meri kot parket in da je hoja po njemu glasnejša in trša, saj je trši od parketa in vibrira, ker ni prilepljen na podlago. To se lahko omili s primerno podlogo, kot so XPS-folije ali pluta. Primeren je tudi za polaganje na talno gretje, vendar temperatura tal med gretjem ne sme presegati 27 °C. Laminat je preprost za vzdrževanje, lahko se ga sesa, čisti z ožeto krpo in premazuje s sredstvi za zaščito laminata, morebitne poškodbe pa sanira z voskom.

Vinilne (PVC) talne obloge

Razred obrabe: Debeline PVC talnih oblog so 2–5 mm, debeline obrabnih slojev pa 0,10–1,0 mm. Vinil ima lahko veliko vzorcev površin, razlaga izvedenec Voh, npr. imitacije lesa, kamna, granita, tekstila, keramike in drugo. Vloga nosilnega sloja je zagotoviti ustrezno stabilnost vinilne obloge, obrabni sloj pa ščiti površino pred obrabo. Tudi pri PVC-ju se loči razrede obrabe, ki so označeni s številkami od 21 do 43. Od 21 do 23 so namenjeni domači uporabi, od 31 do 34 komercialni, od 41 do 43 pa industrijski, dodaja Žnidaršič.

Heterogeni ali homogeni vinili (PVC): Heterogeni vinili so po debelini sestavljeni iz več različnih slojev, ki jih prekriva obrabni sloj, homogeni vinili (PVC) pa so po debelini sestavljeni iz enega sloja materiala. Oboje lahko kupite v rolah ali ploščah, najpogosteje pa se uporabljajo za javne prostore, zadnje čase vedno več tudi za stanovanja. Izvedenec Voh razloži, da se vinilne plošče lahko polaga na suha, trdna, gladka in ravna tla, kamor se jih polaga z lepljenjem ali plavajoče. Vinili so primerni za vse prostore v hiši, vendar stiki niso vodotesni in lahko pride med stiki plošč do pronicanja vode in poškodb. Temu se izognete z varjenjem stikov oz. z uporabo posebnega lepila. Takrat je vinil primeren tudi za vlažne prostore (npr. kopalnice). Žnidaršič opozarja, da vinil ni primeren za zimske vrtove, saj so tam temperaturne razlike prevelike. Vinil (PVC) se lahko polaga nad talno ogrevanje z lepljenjem, vendar se tla ne smejo ogreti nad 28 °C. Vzdrževanje vinilov je preprosto, saj se jih lahko čisti s sesalnikom ali vlažno krpo, ne sme pa se uporabljati agresivnih čistilnih sredstev. Dobro je omeniti, da so hrapave površine v svetlejših barvnih tonih bolj podvržene risom čevljev, kar je težko očistiti.

Škodljivost PVC?
PVC, ki je glavna sestavina vinilov, vsebuje nekatere zdravju škodljive snovi. Pred nakupom preverite, katere ekološke certifikate izpolnjuje vinilna obloga, izpostavlja izvedenec Voh. Žnidaršič pa dodaja, da je osnovni certifikat za PVC Izjava o lastnostih, izdelku pa se lahko priloži tudi antibakterijski certifikat, certifikat o vsebnosti ftalatov in certifikat o antistatičnosti materiala. Izvedenec Voh dodaja, da se pri vgradnji vinilov v ploščah (LVT) priporoča lepljenje z kvalitetnimi lepili z vlakni. Pri polaganju vinila plavajoče, pa se priporoča protidrsni premaz ali samolepilna folija, da se stiki vinila sčasoma ne razlezejo. Vinil je potrebno aklimatizirati v prostorih vgradnje vsaj 2 dni pred pričetkom vgradnje.

Sodelujoči strokovnjaki:

Branimir Voh

http://www.podopolagalstvo.si/

sodni izvedenec in cenilec – Podopolagalstvo

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here