Za sedežno garnituro lahko izbirate med mikrotkaninami, ki so pletene iz umetnih ali naravnih vlaken ali usnjem, ki je zelo hvaležen naraven material.
»Sedežne garniture so narejene iz tkanin različne surovinske sestave,« pravi doc. dr. Marija Gorjanc z Naravoslovnotehniške fakultete. »Sedežne garniture, ki so izdelane iz večjega števila niti in imajo višjo gostoto, so bolj trpežne na obrabo. Drugi pogoj za kakovost je izbira surovinske sestave vlaken. Vlakna so po izvoru naravna ali umetna, za izdelavo tapetniških tkanin se uporablja mešanica obeh, saj se na takšen način zagotavljajo dobre lastnosti enih in drugih,« dodaja strokovnjakinja.
Mikrotkanine
Lahko so pletene iz umetnih ali naravnih vlaken. Umetna, sintetična vlakna ohranjajo strukturo in trdnost tkanine ter omogočajo lažje čiščenje, naravna vlakna pa podajo tkanini bolj prijeten občutek in topel otip. Najbolj pogosto so uporabljeni poliester, akril (posnemanje volne, hitro se olupi), poliamid, olefin (zagotavlja trdnost), rejon (imitacija svile), najlon (dodaja prožnost) in bombaž. Med naštetimi ima poliester najboljše mehanske lastnosti, vendar se vlakna rada izvlečejo, kar je vidno kot skupki na površini tkanine oziroma t. i. piling (predvsem pomešan z volno). Poliester se zato kombinira z drugimi vlakni. Tisti, ki prisegajo na popolnoma naravne materiale, najraje posežejo po tapetniški tkanini iz industrijske konoplje.
Trpežno usnje
Strokovnjakinji se strinjata, da je to zelo hvaležen naraven material. Dr. Živa Zupin z Naravoslovnotehniške fakultete pravi, da je primeren tudi za otroke. »Za otroke so primerni materiali, ki se hitro čistijo in so pralni ter ne vsebujejo nevarnih snovi, npr. formaldehida,« še dodaja. Z okrasnimi šivi pridejo do izraza vsi detajli. Usnjeno garnituro umaknite stran od umetnih virov toplote: radiatorjev (vsaj 50 cm) in kaminov (vsaj 70 cm), od naravnega kurišča vsaj 150 cm ter je ne izpostavljajte soncu. Najbolj primerna vlaga v prostoru je 40–60 %. Po izgledu je umetno usnje lahko alternativa naravnemu usnju, vendar ne dosega te kvalitete. Težave pri dolgotrajni ali pogosti uporabi sedežne garniture iz umetnega usnja je predvsem pokanje in krušenje zgornjega sloja. Zelo je primeren za oblazinjenje stranic ali zadnjega dela sicer usnjene garniture, tako lahko privarčujemo. Z dodatnimi nanosi se lahko poveča odpornost na svetlobo, vodo in proti madežem. Če imamo v stanovanju živali, bomo njihovo dlako in ostalo umazanijo najlažje očistili s sedežne garniture iz pravega ali umetnega usnja. Lastniki živali se izogibajte volnenim, lanenim in svilenim vlaknom. Zavedajte pa se, da: »noben material ni odporen na praskanje in grizenje živali,« še posvari Zupinova.
Primerjava materialov
material | prednosti | slabosti |
poliestrska vlakna | odporna na obrabo in razbarvanje, nezahtevna za čiščenje | ne vpije vlage, hladen občutek |
volnena vlakna | trpežna | višja cena |
svilnata vlakna | sijoča, elegantna | občutljiva, primerna za redkeje uporabljene elemente |
bombažna vlakna | gosto pletenje zagotavlja daljšo obstojnost | hitra obraba in nastanek poškodb z zarezami, primerno za redkeje uporabljene elemente |
lanena vlakna | gosto pletenje zagotavlja daljšo obstojnost | bolj dovzetna za poškodbe |
tapetniška tkanina iz industrijske konoplje | trpežnost, dobra prepustnost vlage in toplotna izolacija udobnost | višja cena |
naravno usnje | »diha«, prilagaja temperaturo naši, absorbira telesno vlago, enostavno za čiščenje in vzdrževanje, enostavno za čiščenje dlak | umakniti ga je treba od toplotnih virov, nekoliko hladen občutek |
umetno usnje | cenovno ugodnejše, enostavno za čiščenje dlak | ne diha, ne prepušča toplote |
Vpliv materiala na počutje
Doc. dr. Gorjančeva še pravi: »Vlakna sama sicer niso strupena, izjema so azbestna in umetna mineralna vlakna (za izdelavo tapetniških materialov se ne uporabljajo). Nekatera naravna vlakna (volna, svila) ali umetna kazeinska in zeinska vlakna (narejena iz beljakovin mleka, arašidov in koruze) lahko povzročijo alergije.« Materiali, ki so potencialno strupeni in povzročajo alergije, so barvani ali obdelani s strupenimi kemikalijami (npr. formaldehidom), ki pri uporabi materiala sproščajo. Nekatere tkanine so premazane s smolami. Simptomi alergijske reakcije se navadno kažejo kot srbečica, koprivnica, izpuščaj na koži ali izcedek iz nosu. »Proizvajalci tapetniških tkanin imajo izdelane tehnične liste z informacijami, ali tovrstne kemikalije tkanina oz. usnje vsebuje, kakšna je trdnost materiala, odpornost na drgnjenje, svetlobo, piling in gorljivost,« še pojasnjuje Gorjančeva, da se boste lažje odločili za pravo izbiro.
Viri: www.ledercenter.si, www.kemplast.si, sedeznegarniture.blog.siol.net, www.zakelj.si, www.sedezne-stepp.si, www.ebay.com, www.sofa.com, www.womensavings.com, www.bhg.com, www.life.ca, www.prestwich.bury.sch.uk.