Gradnja z lesom ima mnogo prednosti – minimalna poraba energije, hitra gradnja in visoka trdnost glede na majhno lastno težo ter skladiščenje CO2. Drevesa namreč s fotosintezo jemljejo CO2 iz ozračja. Na drugi strani se CO2 v lesu in lesenih izdelkih skladišči še desetletja. Za predelavo lesa je potrebne manj energije v primerjavi s pridobivanjem drugih materialov.
Če namesto drugih materialov izberete les, vsak kubični meter lesenih izdelkov v končnem izračunu prispeva k znižanju CO2 v ozračju za dve toni. Če primerjamo proizvodnjo kubičnega metra plastike, se v ozračje sprosti kar 5 ton CO2, pri železu 15 ton, pri aluminiju pa več kot 25 ton.
Nosilni ali nenosilni material
Les je univerzalen material. Uporabite ga lahko za nosilne konstrukcije za hišo in ostrešje, stropne, stenske ali talne obloge, okna, vrata in pohištvo. Manj kakovosten les se lahko uporabi za ogrevanje (kotel na drva, sekance ali pelete).
Les kot gradbeni material je uveljavljen predvsem v skandinavskih državah, v Združenih državah Amerike, v Kanadi, na Japonskem in v Avstraliji. V Sloveniji je v zadnjih letih med novogradnjami okrog 5 % lesenih hiš, vendar nimamo uradne statistike, pojasni dr. Boštjan Lesar.
Pri izdelavi nosilnih delov hiše je pomembna trdnost lesa (obstajajo različni trdnostni razredi), pri nenosilnih elementih pa predvsem izgled, odpornost na obrabo in trajnost. Les se v trdnostni razred razporedi glede na upogibno trdnost, gostoto, elastičnost in prisotnost grč. Trši les je na primer hrastov, mehkejši smrekov. Les je lahko tudi termično obdelan in se mu tako izboljša dimenzijska stabilnost ter podaljša življenjsko dobo. Glede na namen uporabe lesa izberite tudi primerno vrsto oz. obdelavo lesa, iz katerega bo element izdelan.
Smreka je primerna za konstrukcije in ostrešja – izvrstna je za obdelavo, zaradi njenih statičnih lastnosti in ravne rasti. Termično obdelana smrekovina je zelo primerna tudi za fasadne obloge ali stavbno pohištvo.
Za elemente, ki so v stiku z vlago, izberite jedrovino hrasta ali kostanja. Slednja sta zelo primerna tudi za vse talne obloge.
Les je dober toplotni izolator
Toplotna izolacija lesa je odvisna od njegovih lastnosti in dimenzij. Lastnosti lesa, kot so toplotna izolativnost in nosilne lastnosti, se v lesenih konstrukcijah (npr. skeletnih, križno lepljenih ploščah) združujejo preko celotne sestave lesenih elementov. Zato imajo, v primerjavi s klasično grajenimi stenami, boljše možnosti za doseganje izolativnih lastnosti preko celotne površine.
Pri zvočni izolaciji pa velja, da višja kot je specifična gostota lesa, bolj je ta zvočno izolativen, tako da so tu v prednosti masivnejše konstrukcije.
Izvor lesa in lesenih elementov
Ker les nima zahtevane navedbe porekla oz. izvora, ni vedno mogoče vedeti, iz katere države prihaja. Na primer elementi iz lesa, ki zahtevajo bolj kompleksno obdelavo (npr. vzdolžno lepljenje) so uvoženi iz držav z bolj razvitimi lesnopredelovalnimi obrati in trgom, predvsem sosednjih držav. Lahko pa je hlodovina, iz katere izdelujejo gradbene elemente, tudi slovenska. Domače proizvodnje so praviloma tudi tisti deli lesene konstrukcije, ki so podvrženi samo osnovni mehanski obdelavi na žagi, to so npr. ostrešja in opaži. Vse bolj se uveljavlja certificiranje lesa(npr.- FSC – Forest Stewardship Council certification in PEFC – Program za potrjevanje certificiranja gozdov), tako da lahko pri določenih lesenih izdelkih izveste tudi, kje je bil les posekan.
Odpornost in življenjska doba sibirskega macesna je ob enaki izpostavitvi podoba odpornosti in življenjski dobi evropskega macesna. Sibirskega macesna je bistveno več in je zato lažje dobavljiv. Oglični odtis sibirskega macesna pa je zaradi transporta bistveno večji od evropskega macesna. Ravno tako pa razmislite o ogličnem odtisu in kakovosti plantažnega lesa. Z okoljskega vidika je najbolj primerna uporaba domačih lesnih vrst, povsod tam kjer e to mogoče.
Les je dolgotrajno obstojen material, če je bil pravilno izbran in ob pravilnem načrtovanju uporabe. (Les se sedaj seka celo leto in čas poseka ni zagotovilo glede trajnosti lesa. Včasih so sekali pozimi, ker so kmetje imeli takrat čas za delo v gozdu.) Vendar njegovih lastnosti vnaprej ni mogoče popolnoma predvideti, saj je naravni material. V izogib nepričakovanim spremembam izberite lesene elemente, ki so predhodno izdelani v nadzorovanem tovarniškem okolju in niso izpostavljeni gradbišču (t. i. prefabricirani elementi). Te končne elemente je enostavneje povezati z drugimi gradniki v končni konstrukciji. Pri leseni skeletni gradnji na primer uporabljajo križno lepljene lesene plošče, katerih fizikalne lastnosti so predvidljive in veliko bolj stanovitne.
Občutljivost na vlago
Pred vlago je les treba čim bolj zaščititi in mu omogočiti suhe razmere. Izbira lesene gradnje na področjih, kjer je vpliv vlage težje zamejiti, ni najprimernejša. Problematično je tudi območje Ljubljane in večjih mest, saj les zaradi prašnih delcev v zraku počrni. Leseni elementi, ki so izpostavljeni spreminjajočim vremenskim vplivom in UV-žarkom pa, navadno zaznamuje siva barva in groba struktura površine. V nasprotju z razširjenim prepričanjem siva patina nima vpliva na odpornost lesa.
Pomembna je tudi odpornost pred biološkimi škodljivci. Tu je les razvrščen v pet razredov. Ti se označujejo s številkami od 1 do 5 – 1 pomeni najbolj trajen les, 5 pa les, ki ni trajen. Slovenski kostanj robinija tako spada v drugi, bor v tretji razred, smreka in jelka v četrtega. Hrast je zelo variabilen. Lahko je odporen tako kot kostanj, kakšen hrast predvsem z nižjo gostoto pa je odporen kot smrekovina (četrti razred).
Vzdrževanje lesa
Glavno pravilo vgradnje lesa je da zagotovimo, da je les skozi celotno življenjsko dobo suh, če tega ne moremo zagotoviti pa je potrebno, da se les čim hitreje posuši. To mu omogočite z izbiro prave lesne vrste za posamezen namen, obdelavo ter s pravilnim načrtovanjem in izvedbo. Lahko mu dodatno pomagate tako, da ga termično obdelate, zaščitite z biocidnimi proizvodi (že v nizkih koncentracijah so učinkoviti so proti glivam, bakterijam in algam) ali površinskimi premazi, ki pomagajo pri zaščiti pred mehanskimi poškodbami in vplivi okolja, hkrati pa dajo lesu dekorativni izgled. Tudi premazi so specifični za določeno vrsto in namenskost lesa, vse premaze je treba na nekaj let obnavljati. Premazi so podvrženi tudi certificiranju, zato izberite ekološke, ki so zdravju bolj prijazni. Lesa, ki ga uporabite za nosilno konstrukcijo hiše, pa ob pravilni vgradnji ni treba obnavljati.
Viri: Tackle Climate Change: Use Wood, EU Brussels, 2006; Obvladajmo podnebne spremembe – uporabimo les, Slovenska gozdno lesna tehnološka platforma; Ljubljana, 2010), Gozdovi bogastvo Slovenije, predstavitveno gradivo, Čar lesa, https://carlesa.si, Dnevnik: Čar lesa 2017: najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo.
