Izkoristite naravni vir – deževnico

0
102
Deževnico

Uporabljajte deževnico, saj je za nekatera opravila lahko primernejša od pitne vode (ker je mehka voda) – zalivanje rož in vrta, pranje perila (pogojno), splakovanje sanitarij, pranje avtomobilov. Uporabljate jo lahko pri večini gospodinjskih opravil, le za pitje in uporabo v kuhinji ne. V primerjavi s podtalnico, deževnica (mehka voda) vsebuje le malo ali nič kalcijevih in magnezijevih spojin, ki določajo trdoto vode.

Povprečna poraba tople vode s temperaturo 60 °C je v stanovanjskih stavbah, za majhne zahteve od 10–20 litrov na dan na osebo, za večje zahteve pa od 20–40 litrov.

NamenPoraba vode v gospodinjstvu na osebo
(v litrih/na dan)
Kopanje in prhanje 20-40
Pralni stroj 20-40
Izplakovanje WC 20-40
Umivanje obraza in rok 10-15
Čiščenje stanovanja 3-10
Pomivalni stroj 4-7
Pitje in kuhanje 3-6
Skupaj 80-158

Načrtovanje in izgradnja sistemov

Za zbiranje deževnice so najprimernejše poševne strehe. Deževnica, ki se zbira na ravnih strehah in strehah s slabim naklonom, je zaradi slabega odtekanja le pogojno uporabna. To se pozna predvsem v zimskem času, ko sneg dalj časa obleži na strehi in je zato tudi dlje v stiku s kovinami (deževnica s preveč težkimi kovinami je manj primerna za uporabo). Količina deževnice, ki jo lahko zberete v zbiralniku ni odvisna le od količine padavin, ampak tudi od kakovosti, velikosti in vrste strehe.

HTML Code here

Kakovost deževnice je odvisna od vrste kritine

Na gladkih materialih, ki so odporni na vremenske razmere (žganih ali glaziranih opečnih strešnikih in skrilu), ostane manj prašnih delcev in organskih odpadkov, kot na betonskih kritinah ali zelenih strehah. Pri slednjih voda pri odtekanju izpira tudi organske snovi. Še posebno, če deževnico uporabljate za pranje perila, je manj primerna bitumenska streha, ki vodo obarva rumeno.

Za ohranjanje kakovosti deževnice je treba zagotoviti trajno nizko temperaturo vode. Zbiralniki so zato običajno vkopani v zemljo, zaščiteni pred sončnimi žarki in daleč proč od toplovodnih sistemov.

Sekundarni sitem – ločen sistem z deževnico in sistem s pitno vodo

Ločenimi sistemi so vgrajeni z uporabo različnih materialov cevi. Za deževnico se uporabljajo večinoma plastične cevi (vsebuje veliko kisika in bi hitreje razjedla kovinske cevi). V primeru uporabe enakih cevi, jih je treba ločiti z različnim obarvanjem in označiti na mestih uporabe.

Za izgradnjo dvojnega vodovodnega sistema je najlažje, če se zanj odločite pri novogradnji

Zunanji zbiralnik je vkopan v zemljo (betonski ali plastični), kar zmanjšuje možnosti razvoja mikroorganizmov in rasti alg. Vgrajen mora biti dovolj globoko, da so odtok, prelivna cev in gladina vode varni pred zmrzovanjem. Betonski so znotraj zglajeni s finim betonom in prevlečeni s tanko plastjo plastike, da se prepreči izguba vode. Plastični so dražji od betonskih in so narejeni iz polietilena. Ker so lažji, jih je tudi enostavnejše vgraditi. Ker se na dnu zbiralnika nabirajo usedline, na katere se vežejo mikroorganizmi in težke kovine, ki so v vodi, je treba poskrbeti, da se spodnja plast vode v zbiralniku ne dviguje in meša.

Dotok in iztok morata biti speljana iz zbiralnika vsaj 10 cm nad dnom (nivojem usedlin). Hkrati je treba usedline odstraniti, tako da zbiralnik izpraznite in izčrpate usedline ter zbiralnik pomijete. Rezervoarje za zbiranje deževnice s filtrom, dušilnim dotočnim nastavkom in pretočnim sifonom je priporočljivo očistiti vsakih pet do osem let. Pogosteje pa je treba čistiti filter, odvisno od tipa filtra in krajevnih danosti. V kolikor pa ni vgrajenega filtra je dobro zbiralnik očistiti na vsake 2– 3 leta.

Notranji rezervoar v že obstoječi hiši lahko postavite v kletne prostore

Za kakovostno vodo, mora biti na hladnem in v temi ter iz plastike, da ne prepušča svetlobe. Vgradite lahko tudi dva manjša zbiralnika, ju povežete tako, da se raven vode v obeh enakomerno znižuje. S tem zmanjšate tudi nevarnost prečrpavanja usedlin v vodovodni sistem.

V sušnem in zimskem obdobju, ko je dotok deževnice manjši, sekundarni sistem priključite na sistem s pitno vodo. S tem poskrbite, da pomanjkanje padavin, ne vpliva na opravila, pri katerih uporabljate deževnico.

Deževnica lahko v povprečnem gospodinjstvu predstavlja večinski delež porabljene vode

Za 4 člansko družino, ki živi pod 140 m² strešen površine, je gospodarna velikost zbiralnika od 3 do 4 m3, ki omogoča pokrivanje 75 % potreb po deževnici (150 l/dan). Matjaž Prek je podal primer: »Če upoštevamo, da razen za pitje, kuhanje in pomivanje posode, lahko pri vseh ostalih potrebah koristimo 90 % deževnice, lahko delež predstavlja tudi 60 % celotne porabe vode gospodinjstva.«

Uporabite deževnico vsaj za zalivanje vrta

V kolikor nimate možnosti izgradnje sekundarnega vodovodnega sistema, lahko zbirate deževnico za zalivanje vrta na »star način« v sodu. Sod postavite na severno stran hiše, da je bolj na hladnem. Vseeno upoštevajte, da ti sodi najpogosteje stojijo na prostem in toplota okolice poleti vpliva na razvoj mikroorganizmov. Poskrbite, da se otroci ne igrajo s to vodo, saj je nevarnost okužbe ran in odrgnin precejšna.

Za ta namen se uporabljajo prirejeni plastični sodi, v velikosti 200–500 litrov. Ta material ne prepušča svetlobe, saj se tako zmanjša možnost nastanka alg. Redkeje so danes v uporabi kovinski sodi, ki so težji in imajo omejeno življenjsko dobo (rjavenje). Deževnico speljete neposredno iz otočne cevi, ki ima za ta namen posebno loputo. Nečistoče pa zaustavite z grobim filtrirnim sitom v žlebu. Priporočljivo je postaviti tudi prelivno cev, z njo ob obsežnejšem deževju preprečite nekontrolirano prelivanje in škodo v okolici (npr. zamakanje stene pri hiši).

Sodelujoči strokovnjaki:

doc. dr. Matjaž Prek

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo LOSK

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here