Zaščita pred vlago
Vsaka stavba mora biti zaščitena pred vlago iz raznih virov. To so talna vlaga, atmosferske padavine (npr. dež, sneg, toča, taljenje snega in ledu), voda iz napeljav stavbe in vlaga zaradi kondenzacije.
Tehnična zaščita pred talno vlago je hidroizolacija, ki loči stavbo od vlažne zemljine. Hidroizolacija mora objemati izpostavljeni del stavbe brez prekinitev. Na trgu je dovolj kakovostnih bitumenskih trakov, ki so namenjeni različnim obremenitvam in pogojem uporabe.
Za gradnjo na področjih, kjer je pričakovati obremenitve z radonom, priporočamo kot hidroizolacijo bitumenski trak proti prehajanju vodne pare, vlage in radona.
Poleg izbire ustreznega materiala je pomembna tudi pravilna vgradnja. Osnovno pravilno ustrezne vgradnje je polaganje izolacije brez prekinitev. Kasnejše sanacije so zelo zahtevne in drage.
Vloga investitorja in prodajalca
Vi (investitor) predstavite prodajalcu in izvajalcu, kaj potrebujete. Prodajalec vam to ponuditi, brez alternativ in prepričevanj v drugo smer. Kajti prodajalec ne pozna lokacije in obremenitev stavbe, on pozna zgolj svojo ponudbo. Tudi sami niste seznanjeni s celovitimi zahtevami in ste dolžni delo naročiti izvajalcu skladno s projektom in navodilom projektanta. Odgovorni ste za svojo gradnjo in te odgovornosti ne smete prelagati na trgovce ali izvajalce, temveč vi naročite projekt pri arhitektu ali projektantu, samo gradnjo pa mora nadzirati strokovni nadzornik. Tako je če izvedbo gradnje naročite gradbenemu podjetju, kot tudi v samogradnji.
Najpogostejša napaka pri izvedbi toplotne izolacije
Najhujša napaka pri izvedbi izolacijskih del je opustitev ali poškodovanje parne zapore/ovire. Pogosto investitorji dopustijo, da inštalaterji skozi parno oviro napeljejo instalacije. Tudi če so stiki korektno polepljeni, to ni dopustno. V zaščitni cevi elektro instalacije, ki prebode parno oviro in toplotno izolacijo, praviloma nastaja kondenzat, ki odteka v stavbo, običajno pri stropnem svetilu.
Parna ovira ne sme biti prekinjena. Vse instalacije naj potekajo v prostoru med zaključno oblogo in parno zaporo, v območju nosilne konstrukcije vidne obloge.
Pogosta napaka je tudi prekinitev ali opustitev vgradnje toplotne izolacije na težko dostopnih delih, ob strešnih oknih ali dimnikih. Izvajalca je treba skrbno nadzirati in ga opozoriti, da bo po opravljenem delu narejen pregled s termo kamero.
Katere bistvene zahteve morajo izvajalci upoštevati:
Zakonodaja določa bistvene zahteve za izvajalce gradnje objektov, ki vejajo tudi za samograditelje: mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov, trajnostna raba naravnih virov.
Izdelava izolacije mansardnega stanovanja
V vseh primerih mora biti izbrana kritina zanesljivo tesna in odporna na vplive okolice (sneg, veter, močnejše padavine).
Izolacija tople strehe (strehe mansarde): Na notranji strani je vidna obloga na nosilni konstrukciji, nato si sledijo parna ovira ali zapora, toplotna izolacija (vsaj 30 cm), paroprepustna folija, zračna plast in kritina. Možne so tudi zahtevnejše konstrukcije, vendar v enakovredni sestavi. Pomembno je, da se plasti ne prekinjajo. Parna ovira/zapora mora imeti stike prelepljene s trajno obstojnim lepilnim trakom in mora biti tesno pritrjena tudi na konstrukcijo. Toplotna izolacija mora biti tesno položena, vsaj v dveh plasteh z zamaknjenimi stiki. Plast paroprepustne folije mora biti položena tako, da omogoča odvajanje vode do žleba izven stavbe. Zračna plast mora biti prehodna tako, da zrak vstopa pod kapjo in izstopa v slemenu. Preboji okoli dimnikov, strešnih oken in drugi morajo biti urejeni tako, da ni možnosti zamakanja.
Izolacija neprezračevane tople strehe (ravne strehe, terase): V stanovanjski gradnji je taka streha običajno pohodna terasa nad bivalnimi prostori. Na nosilni konstrukciji (AB plošča) je parna zapora, toplotna izolacija (vsaj 30 cm), hidroizolacija, zaščita hidroizolacije, betonski estrih in tlak. Pomembno je, da je urejen odvod vlage tudi iz hidroizolacije, ne le iz pohodne površine.
Izolacija strehe nad hladnim podstrešjem (streha nad neogrevano podstreho): Toplotna izolacija ni v sklopu strehe, temveč na plošči. Treba je le položiti ustrezno kritino. Lahka kritina jeklene pločevine mora imeti na spodnji strani obrizg proti nastajanju kondezata, opečna ali betonska kritina pa ne potrebuje ničesar. Pomembno pa je, da je podstreha dobro prezračena, s trajnimi odprtinami na čelnih fasadah.
Izolacija plošče med ogrevanim stanovanjem in neogrevano podstreho: Na AB talno ploščo je treba vgraditi parno oviro (npr. PE-folijo oz. polietilensko folijo), na to dva sloja ali več negorljive toplotne izolacije (npr. mineralne volne) z zamaknjenimi stiki, v skupni debelini vsaj 30 cm, na izolaciji pa vetrno zaporo (npr. koprena). V pohodnem področju je treba vgraditi pohodne ploskve na nosilcih, recimo lesen pod na lesenih stojkah. Če je celotna podstreha podeskana, morajo biti ob robovih znatne reže za prehod vodne pare na prosto.
