Izbor naravnih materialov za gradnjo

0
95

Dom je bivanjski prostor, streha nad glavo, je pa tudi del okolja.Zato je vse več govora o uporabi naravnih materialov in gradnji objektov z občutkom za naravo. Sonaravna gradnja (trajnostna gradnja) – uporaba postopkov in materialov, katerih izdelava in uporaba ne škodujeta okolju in jih lahko pridobimo v lokalnem okolju, ter se tako omeji tudi vpliv transporta materialovna okolje.

Pri odločitvi za gradnjo ali prenovo objekta razmislite o vaših potrebah oz. o bivalnih lastnostih, ki si jih želite v bodočem domu – kje se nahaja vaše prebivališče in kakšna je okolica, kdo bo živel v objektu, oddaljenost od službe in šole, si mogoče želite vrt. Na koncu velja premisliti še, kakšen je vaš odnos do okolja in kako ga lahko povežete z vašimi potrebami. Poleg kakovosti bivanja v naravni gradnji, ki je lahko višja od objektov grajenih na klasičen način (materiali ne vsebujejo škodljivih kemikalij ali umetnih veziv), je vredno razmisliti o tem koliko energije je bilo treba vložitiv proizvodnjo in izvedbo gradnje, česar rezultat je ogljični odtis objekta. Ključno pri naravni gradnji je lokalni naravni material, izvajalci in lokalni razvoj gospodarstva, pojasni Igor Povhe.

Cenovno primerljiva s klasično gradnjo

Gradnja z uporabo naravnih materialov se je v zadnjih letih izkazala za cenovno primerljivo klasični,  povečuje kvaliteto bivanja in manj onesnažuje okolje. Raziščite ali v domačem okolju obstajajo primerni ponudniki tovrstnih materialov in izvedbenih del. Pozanimajte se tudi, ali je v ceno vključena ostala dokumentacija, na primer gradbeno dovoljenje.

Naravni gradbeni materiali so popolnoma primerljivi klasičnim, vendar so nekoliko bolj občutljivi na vlago, zato je v fazi izvedbe treba paziti na vsebnost vlage. Čas izvedbe naravne gradnje je časovno primerljiv z montažno skeletno gradnjo. V primerjavi s klasično pa celo nekoliko krajši, saj je čas izsušitve pri naravni gradnji krajši.

Naravni gradbeni materiali so popolnoma primerljivi klasičnim, vendar so nekoliko bolj občutljivi na vlago, zato je v fazi izvedbe treba paziti na vsebnost vlage. Čas izvedbe naravne gradnje je časovno primerljiv z montažno skeletno gradnjo. V primerjavi s klasično pa celo nekoliko krajši, saj je čas izsušitve pri naravni gradnji krajši.

Z naravno gradnjo lahko dosežete isti nivo energetske učinkovitosti objekta, kot pri drugih vrstah gradnjah (klasična, montažna) in je mogoče zagotoviti vse zahtevane standarde za skoraj ničenergijske stavbe. V vseh fazah gradnje je treba nameniti pozornost izbiri materialov. Sestave posameznih konstrukcijskih sklopov morajo zagotoviti ustrezno paroprepustnost. Toplotni koeficient prevodnosti je pri gradnji s slamo sicer nekoliko višji, zato se temu prilagodi debelino konstrukcijskega sklopa. Tudi pri slikopleskarskih in fasaderskih delih, morajo biti materiali naravni in zagotavljati ustrezen paroprepustnosti koeficient.

Uporaba nepredelanih surnovin

Pri sonaravni gradnji se za osnovno konstrukcijouporablja naravne – nepredelane materiale oz. surovine – les, kamen, ilovica. Osnovna konstrukcija je nato dovršena z drugimi elementi iz naravnih materialov

– kritina(slama, lesene deske – skodle, skrilavec – kamnina, glina, živa streha – posuta z zemljo in rastlinami); 

– izolacija(Lastnost naravnih materialov izolacije je, da so obnovljivi vir – lahko se jih reciklira in kompostira. Uporabljajo se predvsem lesena vlakna, celulozni kosmiči, slama, pluta, konoplja, lan, tudi kokosova vlakna in bombaž ter predelani tekstilni ostanki (slednji trije so manj razširjeni.); 

– omet (apno, les, ilovica, kamen); 

– talne obloge(trši les – hrast, macesen, pluta, češnja; uporabljen v bivalnih prostorih; kamen – po občutku hladnejši material, primernejši v prostorih, v katerih se uporablja voda); 

– barve (Naravne barve vsebujejo apno, glino, kazein (mlečna beljakovina) in marmorni prah. Različne odtenke se ustvarja z dodajanjem zemeljskih in mineralnih pigmentov. Glavna lastnost naravnih barv je, da ne škodujejo zdravju, so preizkušene na tradicionalnih, že stoletja preizkušenih recepturah. Veliko jih v obliki prahu, ker le tako lahko ohranijo »naravnost«, saj jim ni treba dodajati veziv. Pripravi se podlaga, primerne podlage so mineralni ometi, apnene in pol disperzijske ter apnene barve, »barvni« prah pa se zmeša z vodo. Lastnost naravnih barv je tudi, da so paroprepustne, nekatere še posebno primerne za alergike, spet druge lahko zavirajo pojav zidnih plesni.)

Najpogosteje uporabljeni naravni materiali: 

LESPomembno je, da je posekan ob pravem času ter pravilno sušen in obdelan. Skeletna konstrukcija je zapolnjena s polnilom (npr. slamnato balo, vpihovana slama, lesna volna). Les pričara občutek domačnosti in udobja. 
KAMENUporaba kamna je tradicionalna v kraškem svetu. Hiše so zgrajene iz 2 delov (notranje in zunanje lice), mednje pa je natresen drobir. Vogali so povezani po postopku t. i. šivanega roba in so sestavljeni iz večjih klesanih kamnov. 
APNOApno pridobivajo s postopkom žganja, staranja in gašenja. Tradicija pridelave apna je še vedno ohranjena, zato lahko dobite kvaliteten material. Apno izboljšajo tudi z uporabo naravnih dodatkov – vulkanski tuf, kaolin, kazein. 
ILOVICADostopen in trden material, ki je v naravi navzoč v kremenovih in flišnih plasten. Uporablja se večinoma z 2 tehnikama – »butana gradnja« (ilovica umeščena med lesene opaže) in uporaba nežganih opek – zidaki iz nežgane ilovice). Ilovica je material, ki uravnava nivo vlažnosti v prostorih in nase vleče toploto. 
GLINAMaterial se uporablja običajno na vzhodu države. Glina je material, ki »diha« in v objektu ustvarja vlažnost. Ob kombinaciji z drugimi materiali pa se lahko oblikujejo tudi ometi.
SLAMAKvaliteten material z dolgo življenjsko dobo (ob pravilni izvedbi), ki se ga lahko uporablja v različnih podnebjih. Je cenovno dostopen, z njim se lahko napolni stene in je tudi odličen toplotni izolator celotne stavbe.  

Tehnike uporabe naravnih materialov se razlikujejo. Pri sodobni gradnji so prilagojene potrebam moderno grajenih stavb – tako iz vidika videza stavbe, kot kakovosti bivanja. Uporabi naravnih materialov namenite pozornost tudi, če se odločate za prenovo doma. Po eni strani lahko konstrukcijo dopolnite z naravnim materialom – npr. z leseno konstrukcijo, ki je lahko po gostoti manjša in tako primerna za nadzidavo obstoječe stavbe, lahko pa tudi dopolni videz z vnesenimi naravnim izgledom (npr. da del konstrukcije ne omečete z ometom). Hkrati pa lahko izberete izolacijoiz naravnih materialov, predelate tlorisno razporeditev s predelnimi stenami iz kamna ali ilovice, ali vnesete svežino v prostor z naravnimi zidnimi ometi ali barvami.  

Les = material z odlično eko bilanco

Pomembni vidik trajnostne gradnje je že umeščanje objekta v okolje, sledi izbira materialov, ki bodo čim manj obremenili okolje in hkrati nudili zdravo bivalno ugodje. Vsekakor imajo pri tem veliko prednost naravni materiali, ki po odsluženi uporabi ne obremenijo okolja. Nekateri izmed tovrstnih materialov se lahko po prvem odsluženem ciklu v njihovi življenjski dobi ponovno uporabijo, nekateri celo večkrat, še vedno pa se lahko z recikliranjem pridobijo novi elementi. Takšni elementi so na primer leseni masivni križno lepljeni ploskovni elementi, ki se uporabljajo za konstrukcijo objekta (izvedbo sten, medetažne konstrukcije in strešne plošče). Po odsluženi življenjski dobi se lahko iz takšne konstrukcije odstranijo vse notranje in zunanje obloge, konstrukcija se razstavi in se nato v drugače skrojeni obliki ponovno sestavi v nov konstrukcijski segment stavbe

V procesu recikliranja je mogoče les uporabljen za konstrukcijske elemente uporabiti tudi za pelete oziroma kot energent. Pri tem je pomembno, da je lesena konstrukcija v celotni življenjski dobi suha, saj nam to zagotavlja njeno trajnost. Če je les kot gradbeni material suh, nima omejitve obstojnosti, če pa je vlažen, je njegova življenjska doba kratka. Narava v procesu razkrajanja poskrbi, da naravni material po izkoriščeni življenjski dobi ne obremenjujejo okolja, kot ostali gradbeni materiali, med katerimi predstavljata še posebej veliko obremenitev za okolje armirani beton in plastika.  

Pri merjenju porabe energija za proizvodnjo in razgradnjogradbenega produkta se pri leseni konstrukciji v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali in konstrukcijami porabni najmanj energije. Pri merjenju ogljičnega odtisa je les kot gradbeni material izjemen, saj zaradi skladiščenja ogljikovega dioksida v lesni masi v življenjskem ciklu njegove uporabe v okolju predstavlja celo ponor ogljičnega odtisa, kar pomeni, da sploh ne obremeni okolja tako kot ostali gradbeni materiali. 

Nosilna konstrukcija predstavlja v strošku izgradnje zaključenega objekta brez opreme med 20 in 25% celotne investicije. Pri tem so rahla odstopanja med cenami različnih konstrukcijskih sistemov. Tako izbira vrste konstrukcije nima pomembnega vpliva, saj predvsem nadaljnje faze gradnje in izbira materialov bistveno vpliva na končno ceno zaključenega objekta. 

Na primer večja cenovna razlika je med naravno lesno izolacijo in izolacijo iz kamene ali steklene volne,  izolacija iz ekspandiranega polistirena (EPS) pa ima še nižjo ceno. Bistvena razlika je lahko tudi v izvedbi stavbnega pohištva iz lesa, ali iz kombinacije alu-les ali iz plastike. Še večja razlika v ceni pa je med klasično kontaktno fasado na osnovi tankoslojnih lepil in prezračevano fasado iz montažnih plošč ali iz lesa. Poleg tega se pri sodobnih trajnostnih objektih investitorji odločajo za uporabo sodobnih tehnologij uravnavanja klimatskih pogojev v stavbi, ki nudijo željeno bivanjsko ugodje, pri električnih inštalacijah pa se odločajo za krmiljenje celotne stavbe s t. i. pametnimi inštalacijam. 

Vse to poleg izbire finalnih materialov za tlake, stene in strope vpliva na končno ceno objekta, ki je lahko v primerjavi s klasično in enostavno grajenimi objekti iz neekoloških materialov tudi do dva krat višja. 

Naraven izolacijski material

Glede na vrsto konstrukcijskega sistema je raznoliko tudi bivalno udobje. Les je naraven izolacijski material, ki ne akumulira topote. Ima velik fazni zamik pri prepuščanju toplote in s tem ne povzroča pri spremembah temperature sevalnega energijskega toka, ki ga pri bivanju v stavbi iz drugih materialov lahko občutimo kot toplotno sevanje. Na primer beton in jeklo akumulirata veliko toplote, česar si danes pri visoko izolativnih zgradbah z občutljivimi krmilnimi sistemi ogrevanja in hlajenja ne želimo, pojasni dr. Bruno Dujič. Kajti tovrstni materiali povzročajo velik časovni odziv pri spremembah notranje temperature, s katero ustvarjamo in uravnavamo bivalno ugodje.

Poleg tega ima les kot naravni material tudi sposobnost uravnavanja vlažnosti v prostoru, saj pri prekomerni vlagi le to absorbira, pri suhi klimi pa jo v prostor oddaja. Znanstvene in zdravstvene študije na osnovi meritev celo kažejo, da se v stavbah zgrajenih iz naravnih materialov pri uporabnikih zniža srčni utrip, nivo stresa in zviša nivo koncentracije.

Sodelujoči strokovnjaki:

Bruno Dujič

dr. Bruno Dujiču, univ. dipl. inž. grad.

http://www.cbd.si/

CBD gradbeno in poslovno projektiranje, d.o.o.

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here