Gradnja hiš prihodnosti

0
87

V Energetskem zakonu, ki izhaja iz zahtev direktive Evropske unije o energijski učinkovitosti stavb, je opredeljeno, da morajo biti vse novogradnje grajene kot skoraj nič-energijske stavbe (sNES), obveza pa za stanovanjske stavbe nastopa s koncem leta 2020. Izraz opredeljuje stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, ki za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije (računska raba energije za ogrevanje tipične hiše največ 25 kilovatnih ur na m²/ na leto), ki je v večji meri (vsaj 50 %) proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Investitorji v družinske hiše bodo morali razmislek nameniti tudi: 

  • umestitvi novogradnje v prostor in ustrezni velikosti, 
  • arhitekturni zasnovi in stavbnim elementom, ki naslavljajo načela bioklimatskega načrtovanja (izkoriščanje obnovljivih virov, upoštevanje lokalnega podnebja, uporaba naravnih lokalnih materialov), 
  • ter kakovostni toplotni zaščiti (v poletnih mesecih preprečujejo pregrevanje stavbe, v zimskih pa zadržujejo toploto), mehanskemu prezračevanju stavbe z rekuperacijo, strukturi ovoja stavbe in zrakotesnosti. 

Osnova za učinkovit in racionalen projekt je osnova kakovostna arhitektura, z uporabo sodobnih konstrukcij, toplotni ovoj je sklenjen in izdatno toplotno zaščiten, prilagojeni so tudi sistemi za ogrevanje in hlajenje prostorov ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Z vidika izvedbe v praksi to pomeni, da skoraj nič-energijska stavba za delovanje potrebuje tako malo energije, da se lahko potrebe po njej zadosti v največji meri ali pa v celoti že z obnovljivimi viri. Nič-energijske stavbe so lahko zgrajene v vseh načinih gradnje (klasična zidana, lesena, montažna, modularna), vsak način predvideva svoje rešitve in izvedbo posebnih detajlov, s katerimi so standardi za sNES lahko izpolnjeni. 

V Sloveniji, kjer ¾ stavbnega fonda tvorijo družinske hiše, je med investitorji po standardih za sNES priljubljena gradnja tako opečnih zidanih, kot tudi lesenih montažnih hiš. V končnem pogledu imajo stavbe grajene po standardih za sNES skupen namen, to je razogličevanje stavbnega fonda. Večina projektov z vsemi zahtevami še ni usklajena. V gradbeni praksi se že več kot 10 let pojavljajo stanovanjski projekti, ki imajo bistveno boljše energijske, okolijske in tudi ekonomske karakteristike od siceršnjih mejnih pričakovanj za novogradnje po standardih sNES, pojasni dr. Miha Praznik iz ZRMK. Pomembno je torej poznavanje in ozaveščenost investitorja, ki usmerja in sodeluje z arhitekti, projektanti in izvajalci, da je na eni strani njegova novogradnja čim bolj energetsko učinkovita, razumno izrabljala naravne vire ter prostor, hkrati pa prispevala k zmanjševanju emisij CO2

Pot do sodobnega bivalnega okolja

Razpravi o energijski učinkovitosti stanovanjskih stavb je bila pred postavitvijo standardov za sNES že namenjena pozornost, le da je sedaj izražena drugače, in sicer s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov, proizvodnje energije (na stavbi ali v bližini), rabe energije na kvadratni meter ter ekonomske učinkovitosti. Čeprav so standardi energijske učinkovitosti v zadnjem obdobju ostrejši, je vsekakor po razmisleku o vplivu na okolje, na prvem mestu tudi kakovost samega bivalnega okolja. Vnos prvin narave v stanovanjsko okoljeprav tako ni novost, morda je bil ob porastu tehnoloških rešitev nekaj desetletji zakrit, sedaj pa se vse bolj vrača. 

Z vidika konceptualnih in praktičnih rešitev pri izvedbi projekta visoko energijsko učinkovite hiše je kocka na strani investitorja. Na eni strani je poznavanje splošnih obveznosti standardov sNES, na drugi pa koliko inovativnih rešitev, ki naslavljajo značilnosti gradnje po standardih za sNES bo želel vključiti v svoj projekt. Seveda, ker niste sami strokovnjak na vseh področjih, je na mestu preudaren izbor strokovnjakov in svetovalcev, ki bodo lahko vaše želje naslovili s praktičnimi rešitvami in idejami. 

Za iskanje idej si oglejte konkretne primere dobrih praks, ki jih številna podjetja, arhitekturni biroji in druge organizacije tekom leta organizirajo po Sloveniji. Pomemben vpliv imajo tudi javna sofinanciranja (npr. javni pozivi Eko sklada za sofinanciranje sNES novogradenj in celovitih energetskih prenov), ki imajo lahko bistven prispevek k finančni plati projekta. 

Primeri dobrih gradbenih praks po sNES standardih so v Sloveniji stanovanjske stavbe, katere gradijo v energijskih razredih A1 in A2, ki projektno in izvedbeno upoštevajo ter usklajujejo oblikovanje, tradicijo, klimatske vplive, tehnologijo gradnje in prilagajanje tehnoloških rešitev, pove dr. Miha Praznik.

Pogosti pomisleki o “delovanju”

Pomisleki bivanja v sNES se pri številnih uporabnikih navezujejo na življenjsko dobo tehničnih stavbnih sistemov in tehnologij ter njihovo stroškovno učinkovitost, hkrati pa tudi težavnost uporabe nadzornih sistemov. Sama tehnologija za nadzor oziroma upravljanje ni pogoj za doseg energijskih meril sNES, pomembnejša je optimizacija in kombinacija izbranih rešitev za prezračevanje, ogrevanje, proizvodnjo energije, ki je prilagojena posamezni stavbi oz. arhitekturni zasnovi – naj gre za prenovo ali novogradnjo. 

Hlajenje

Poglejmo hlajenje v poletnih mesecih– poleti lahko zamejite pregrevanje stanovanja tudi brez klimatske naprave. Še vedno je lahko optimalen način hlajenja naravno (pasivno) hlajenje v nočnem času. Na ta način zrak naravno zaokroži po stavbi, hladijo pa se tudi stene in ostala stavbna masa, ki čez dan akumulirajo toploto. Za preprečevanje pregrevanja lahko poskrbite tudi z načrtovanjem senčenja, tj. z izbiro zunanjih senčil in z naravnimi senčili (drevesa). 

Zrakotesnost in prezračevanje

Če se ozremo še na zrakotesnost in vpliv zrakotesnosti na kakovost svežega zraka. Kritičnih mest za zagotavljanje zrakotesnosti na stavbi je več, najpogostejše napake se pojavljajo na oz. pri – ovoju stavbe (stik obodnih sten s temeljno ploščo, konstrukcijo in streho), vgradnji stavbnega pohištva (okna, zunanja vrata), prezračevanju z rekuperacijo, polaganju talnih oblog, montaži opreme (hitro se lahko prekine zrakotesna plast), povezavi zunanjih in notranjih inštalacij. Pomembna je zasnova stavbe, ki zagotovi način prezračevanja v skladu z življenjskim slogom uporabnika. Zrakotesnost ni pomembna le iz vidika gradbene fizike in zmanjšanja toplotnih izgub, ampak tudi omogoča, da vsi sistemi (npr. klimatska naprava ali mehansko prezračevanje) delujejo na pravi način. Zrakotesna stavba ni 100 % zatesnjena, saj ob še tako pravilni izvedbi, vseeno pride do odstopanj in izmenjave zraka. Kar pa vsekakor ni dovolj, in je treba prilagajati naravno zračenje z uporabo mehanskega sistema za prezračevanje, da zagotovite kakovost zraka. 

Vlažnost

Dotaknimo se še vlažnosti v prostoru v zimskem času. Prezračevanje je prav tako pomembno, saj zimski zrak hitro postane nasičen zaradi nizke temperature in posledično nizke vsebnosti vode. S prezračevanjem pride do izmenjave notranjega zraka s svežim zunanjim, ki pa se v stavbi hitro segreje, njegova absolutna vlažnost (masa vodne pare) se ne spremeni, relativna vlažnost (odstotno razmerje vodne pare v zraku ob določeni temperaturi, ki označuje točko nasičenosti oziroma rosišče – kdaj se bo začela kondenzacija) pa se začne zmanjševati. V zimskih mesecih tako prezračevanje pravzaprav prispeva k znižanju relativne vlažnosti zraka v prostorih, ki jih ogrevate (to je proces, ki se dogaja v vseh stavbah, ne le v sNES). Nasvet za uravnavanje relativne vlažnosti zraka v stavbah brez mehanskega prezračevanja, zimskih mesecih, ko le ta postane presuh, je ‘dodatno’ vlaženje prostorov, ki ga uravnavate tako, da namestite merilnike vlažnosti (ali kombinacijo merilec temperature in vlažnosti), ki prikazujejo zdrav delež (primerna vlaga v prostorih je 40–60 %). V hišah s prezračevalno napravo pa lahko izberete tip naprave, ki je sposobna vračati toploto in vlago, s čimer se rešuje siceršnjo težavo s preveč suhim zrakom.

Vir energije

Zagotovitev merila po energiji, ki je v 50 % proizvedena iz obnovljivih virovna kraju samem ali v bližini lahko izpolnite s proizvodnjo energije na stavbi z uporabo sončne toplotne energije, sončne električne energije z uporabo fotovoltaične elektrarne; ali iz energije proizvedene v bližini (npr. biomasa, daljinsko ogrevanje). Na takšen način dosežemo pokrivanje dovedene energije z obnovljivi viri v deležu krepko nad mejno vrednostjo oziroma celo 100 %. Samo mejno vrednost pa običajno izpolnimo že z uporabo ogrevalne toplotne črpalke v energetski zasnovi hiše.

V povezavi s samooskrbo gospodinjstva z električno energijo z uporabo fotovoltaične elektrarne, delovanje le te uravnava razsmernik, ki napaja tok iz javnega distribucijskega omrežja (omogoča stabilnost delovanja). V primeru izpada električnega toka, v domu električni sistemi ne delujejo, vendar to ni le značilnost sNES. »Domača« fotovoltaična elektrarna uporablja javno elektroenergetsko distribucijo omrežje, in sicer za shranjevanje viška energije in za vir energije, v obdobjih, ko je »na voljo manj sončne svetlobe« za proizvodnjo energije. Če bi želeli popolno samooskrbo, bi morali imeti dovolj veliko baterijo za shranjevanje viška energije. 

Dolgoročna stroškovna učinkovitost projekta

Višino naložbeenergijsko učinkovite zasnove je treba ocenjevati z vidika vseživljenjskih stroškov– začetna investicija, stroški za energijo ter vzdrževanje in zamenjava elementov. Gradnja po standardih za sNES v tem trenutku morda res še predstavlja nekoliko višjo začetno investicijo, v pogledu na daljše časovno obdobje, pa naj bi bila njena uporaba ter stroški za energijo nižji. 

Navsezadnje energijsko visoko učinkovite stavbe postajajo stroškovno dostopnejše, saj nove tehnologije prihajajo v množično ponudbo, z napredkom pa so dostopnejše tudi cene izvedbe. Hkrati se povečuje število izvajalcev, ki so usposobljeni za izvedbo projektov po standardih za sNES. Stroka mora investitorjem ponuditi cenovno atraktivne rešitve, pri katerih je racionalnost ključno vodilo načrtovanja in gradnje sodobne stanovanjske stavbe v razredu A. Pomembno je pravočasno prilagajanje konceptov in projektnih rešitev v zgodnji fazi načrtovanja, saj se takrat lahko za pripravljen arhitekturni model še predlagajo sodobne metode, ki naslavljajo tudi vseživljenjske stroške stavbe. 

Viri: Zakaj so skoraj nič-energijske stavbe prava odločitev. https://www.conzebs.eu/images/ CoNZEBs_brochure_SLO_web.pdf, www.varcevanje-energije.si/pasivna-hisa/skoraj-nicenergijska-hisa-danes-ni-iluzija-temvec-realnost.html, www.varcevanje-energije.si/pasivna-hisa/nacrtovanje-energijsko-varcne-hise. html, www.varcevanje-energije.si/primeri-dobre-prakse-gradnja/zrakotesnost-pasivne-hise.html.

Sodelujoči strokovnjaki:

dr. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str.

Vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here