Voda prenaša s seboj veliko netopnih delcev (pesek, delci rje, delci izločenega vodnega kamna), ki lahko povzročijo poškodbe na priključenih napravah (tesnila, gibljivi deli armatur). Večinoma lahko nečistoče iz vode odstranite s filtrom, nameščenim na vstopu vode v hišno inštalacijo (takoj za števcem). Za filtriranje vode se najpogosteje uporabljajo filtri s kovinsko mrežico. Uporaba filtra je pomembna predvsem, če se odločite za kovinske cevi, saj preprečite vstop delcev rje in posledično korozijo cevi. Svetujemo, da filter namestite tudi, če izberete plastične cevi, zaradi vgrajenih kovinskih armatur, elementov in naprav.
Filtriranje:
Za filtriranje vode se najpogosteje uporabljajo filtri s kovinsko mrežico, od gostote mrežice je odvisna velikost delcev, ki jih filter zadrži (0,03–0,05 mm). Poskrbite za redno vzdrževanje filtra oz. filtrirnega vložka, saj se z nabiranjem filtrata pretočnost filtra zmanjšuje. Trajanje filtra je odvisno od kakovosti vstopne vode in stanja vodovodnega sistema. Okvirno je priporočeno čiščenje vsakih 6 mesecev.
Izbirate lahko med mehanskimi filtri – filtri z zamenljivim filtrirnim vložkom, filtre z izplakovanjem filtrirnega vložka (samočistilni filtri) in filtre z avtomatskim izplakovanjem (priključeni na električno omrežje). Filtri z merilnikom tlaka pa vam podajo oceno stopnje zamašenosti filtra. Poleg filtrov brez mehanskega vložka obstajajo filtri z vložkom iz aktivnega oglja, ki je namenjeno predvsem odstranjevanju organskih primesi v vodi (lahko povzročajo neprijeten vonj ali okus). Uporaba je priporočljiva predvsem pri uporabi naravne vode, vendar takšen filter ne zadrži vseh snovi (npr. nitratov). Kakovost pitne vode je s priključitvijo na javno vodovodno omrežje zagotovljena, zato filter z aktivnim ogljem ni potreben. Medtem ko pri klorirani vodi lahko filter z aktivnim ogljem prepreči moteč vonj po kloru.
Preprečevanje segrevanja hladne vode:
Vodovodne cevi je potrebno toplotno izolirati (debelina in difuzijska upornost toplotne izolacije), ali so cevi ustrezno izolirane se pokaže predvsem poleti. Hladna voda ima približno 10 ⁰C, zato lahko na zunanji steni cevi pride do kondenzacije vodne pare (okoliškega zraka), kar povzroči zunanjo korozijo kovinske cevi in vlaženje gradbene konstrukcije. Podobno se lahko zgodi s toplo vodo, kjer lahko zaradi neustrezne izolacije prihaja do ohlajanja vode. Ker je toplotna izolacija je hkrati tudi zvočna, se zmanjša tudi hrup.
Korozija (poškodba kovine zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov):
Izpostavljene so ji predvsem kovinske cevi, odvisna pa je od sestave (vsebnost kisika, prosta ogljikova kislina, kislost, vsebnost raztopljenih soli in karbonatov) in temperature vode ter vrste materiala cevi. Na novih kovinskih ceveh se ob začetku uporabe naredi zaščitni sloj vodnega kamna (posledica kemične reakcije med kalcijevim karbonatom, železom oz. cinkom, prosto ogljikovo kislino in kisikom), ki cev varuje pred korozijo. Zelo mehka voda s pH < 7 nima zaščitnega sloja. Cevi iz nerjavečega jekla so načeloma obstojne, vendar se lahko poškodujejo, če je v vodi veliko klorovih ionov. Pri mešanih sistemih (cevi iz nerjavečega jekla in pocinkane) je treba paziti na izvedbo spojev, da se prepreči kotna korozija. V vlažnih prostorih in polaganju cevi v zid ali tla je kovinske cevi potrebno zaščititi pred zunanjo korozijo; pocinkane se zaščiti s PE-trakom, bakrene so že tovarniško zaščitene s PVC-plaščem.
Naprava za mehčanje vode se pri novozgrajeni inštalaciji uporabi po ustvarjenem protikorozijskem zaščitnem sloju (po 3 do 6 mesecih). Zaščiti grelnikov vode pred vodnim kamnom, so namenjene naprave za mehčanje vode z dodajanjem polifosfata (odmerila naprava naj bo nameščena na dovodu hladne vode pred grelnikom).
Vodni kamen:
Na stenah cevi se lahko nabira izločeni vodni kamen, ki povzroči zmanjšanje prostega preseka in posledično pretočnosti sistema (redkeje pa popolno zamašitev). Obloge vodnega kamna npr. v grelniku vode zmanjšujejo toplotno prehodnost in posledično večjo porabo energije (1 mm debela obloga poveča porabo energije za približno 12 %).
Preprečevanju izločanja vodnega kamna je namenjena fizikalna obdelava vode z magnetnim kondicioniranjem. V nasprotju s kemično obdelavo, v tem postopku minerali (kalcij in magnezij) ostanejo v vodi. Z vplivom magnetnega ali električnostatičnega polja kristali spremenijo rast in izgubijo spodobnost medsebojne vezave kalcijevega karbonata. Zaradi manjših kristalov, z omogočeno medsebojno vezavo, se zmanjša tudi zmožnost vezave na cevi. Vpliv na rast kristalov ni trajen in je odvisen do sestave ter temperature vode. Pri postopku se poveča tudi delež proste ogljikove kisline, ki razgrajuje že izločeni vodni kamen in s tem omogoča čiščenje inštalacije.
