Fasada

0
2140
Fasada

Ustrezna fasada je pomemben toplotni izolator. Zato bodite pozorni pri izbiri materiala fasade ter pri izvedbi in vgradnji.

Fasadni sistemi se delijo na kontaktne in prezračevane. Pri prvih je izolacija neposredno prilepljena na samo konstrukcijo objekta, delijo pa se na:

  • tankoslojne fasade izolacijske plošče so prilepljene na zunanjo stran zidu. Preko njih se nanese lepilo in armirna mrežica, impregnacija ter na koncu zaključni sloj v debelini 1,5–3 mm. Pri obnovah fasad je treba izolacijo dodatno utrditi s sidri. Primerna je za novogradnje in sanacije ter je enostavna za izvedbo. Prednost takšne fasade je hitra izvedba in nizka cena.
  • debeloslojne fasade izolacijske plošče se lepijo in dodatno pritrjujejo še s sidri. Preko mrežice se izvede osnovni cementni omet (v debelini 150 mm), ki ga veže mrežica. Zaključena je s fasadnim ometom. Debeloslojne fasade se dandanes tako rekoč opuščajo. Vodilno vlogo pa prevzemajo tankoslojni kontaktni sistemi.

»Prezračevana ali ventilirana fasada je zaključna obloga fasade od toplotne izolacije odmaknjena za približno 4 cm. Ta odmik omogoča podkonstrukcija, ki je pritrjena na osnovni zid. S tem je ustvarjen prezračevalni kanal, ki odvaja mrzel zimski in vroč poletni zrak še pred stikom s toplotno izolacijo. Prednost je tako neoviran prehod vlage in neposredna zaščita izolacije pred temperaturnimi vplivi,« pojasnjuje Roman Strmšek, energetski svetovalec in strokovnjak za izvedbo fasadnih sistemov. Takšne fasade so načeloma dražje, pogosto pa so uporabljene pri poslovnih objektih, postajajo pa vedno bolj priljubljene tudi pri družinskih gradnjah. Tudi pri tej je pomembna kvalitetna izvedba.

Za izolacijski material se večinoma uporabljata dva materiala:

Ekspandirani polistiren (EPS)– prednost EPS je nedovzetnost na vlago
– hitra in enostavna izvedba
– nizka cena
– paroprepustnost je boljša od lesa
– slabost EPS-izolacije je slaba protipožarna lastnost
Kamena volna– največjo prednost predstavlja protipožarna zaščita
– paroprepustnost je boljša od EPS
– slabost kamene volne je njena dovzetnost na vodo
– izvedba fasade s kameno volno je 30 % dražja
Ekstrudirani polistiren (XPS) – uporaben za izolacijo cokla, saj je popolnoma vodoodbojen
– položi se ga nekje do 50 cm
– debelina izolacije cokla je lahko tanjša, če se uporabi bolj izolativen material glede na ostalo fasado, nanj pa se lahko na koncu položi kamnito oblogo, pojasnjuje Roman Strmšek.
Izvedba cokla, foto: Kalinero
Izvedba cokla, foto: Kalinero

Za izvedbo cokla je potrebno uporabiti XPS izolacijo, ki je popolnoma vodoodbojna, ker je ta v stiku z zemljo in stalno izpostavljena meteornim vodam. Višina cokla je nekje do 50 cm. Debelina izolacije cokla je lahko tanjša, če se uporabi bolj izolativen material napram ostali fasadi, nanjo pa se lahko na koncu položi kamnito oblogo, pojasnjuje Roman Strmšek, energetski svetovalec in strokovnjak za izvedbo fasadnih sistemov.

Napake pri izdelavi in rešitve

Vladimir Bizjak iz Energetsko svetovalne pisarne Kočevje in Roman Strmšek sta opisala napake, ki se lahko pokažejo že po nekaj mesecih ali pa šele čez leta.

  • Razpoke na fasadi – Majhne razpoke ogrožajo vodoodbojnost fasade. Nastanejo lahko zaradi posedanja stavbe, uporabe nekompatibilnih materialov ali dela ob neprimernih vremenskih pogojih. Razpoke, širine do 0,2 mm, je možno sanirati s posebno vodoodbojno raztopino. Običajno je treba zaradi izgleda po sanaciji razpoke premazati omet s fasadno barvo.
  • Vogalne napetosti, foto: Kalinero
    Vogalne napetosti, foto: Kalinero

    Razpoke na stikih, ob okenskih kotih – Zaradi stikov dveh različnih materialov ali napačno vgrajene izolacije (vidno kot diagonalne razpoke iz kotov oken) prihaja ob temperaturnih spremembah do razpok.Kote je treba dodatno ojačati z diagonalno postavljeno armirno mrežico. Stike z okni, policami obdelamo z uporabo primernih trajno elastičnih profilov in trakov.

  • Pike ali črte na fasadi so posledica manjših toplotnih mostov sider in stikov plošč. Na teh mestih toplota uhaja in posledično hitreje izsušuje vlago na fasadi. To vidimo kot svetlejše pike in črte. Na ostalih površinah voda dlje časa zastaja, zato se tam rade začnejo razvijati plesni in alge. Temu so bolj izpostavljene severne strani objekta in fasade brez nadstreškov. Plošče toplotne izolacije je treba montirati stikoma, morebitna fuga se ne sme polniti s fasadnim lepilom. Sidra se poglobi v toplotno izolacijo, preko pa se namesti čep istega materiala.
  • Plesen na fasadi, foto: Kalinero
    Plesen na fasadi, foto: Kalinero

    Plesen – Na izoliranih fasadah se pojavlja plesen zaradi večje vlage na zaključnem sloju in zaradi konstrukcijskih oziroma izvajalskih napak. Posebej je vidna tam, kjer je slaba strešna obroba ali pa slabo izpeljano odvodnjavanje (žlebovi). Zaključni sloj ima zaradi nižje temperature večjo vlažnost, ki je pogoj za razvoj plesni. Vlago na zaključnem sloju povečuje tudi visoko drevje ali sosednja stavba (senca). Potrebno pa je tudi redno čiščenjem žlebov (ti morajo biti dovolj veliki), kontrola pojava razpok, čiščenje snega, kontrola drenaže oziroma odvajanja meteornih vod od objekta, takojšnjo popravilo netesnosti žlebov, žlot, okenskih polic, balkonov itd. Pri izoliranih fasadah naj se pri izdelavi nameni dovolj časa sušenju posamičnih slojev. Fasada naj bo tudi zaščitena pred škropljenjem dežja (napušči, okenske police …).

  • Madeži – Če se na fasadi pojavijo madeži, je treba najprej preveriti, kakšne vrste so in kateri so vzroki za njihov nastanek. Ali gre za alge, glive oziroma celo lišaje, se lahko ugotovi samo s pomočjo mikroskopa. Nečistoče in alge v splošnem pomenijo zgolj optično pomanjkljivost, medtem ko glive in lišaji lahko fasado poškodujejo. Smiselna je vključitev strokovnjaka za fasadne sisteme. Pri sanaciji je treba izbrati pravilne materiale, saj napačno izbrani povečajo možnost nastanka razpok na zaključnem sloju in s tem lahko povzročijo poškodbe toplotne zaščite.
  • Zamakanje ob stikih oken in poličk – Ker so bili uporabljeni slabi trajno elastični profili ali izvedena površna montaža, prihaja do zamakanja. Zaradi različnih materialov prihaja do premikanja, kjer fiksni spoji razpokajo. Silikoniranje teh spojev je zgolj kratkotrajna rešitev, zato se uporabi namenske profile in trakove, ki zamakanje trajno preprečujejo.
  • Odstopanje mrežice, foto: Kalinero
    Odstopanje mrežice, foto: Kalinero

    Odstopanje zaključnih slojev, mrežice – Nastane zaradi nepravilnega vgrajevanja mrežice, uporabe nekompatibilnih materialov ali dela ob neprimernih pogojih. Mrežico je treba utopiti v sam sloj lepila in ne zgolj nanesti lepilo po zunanji strani, nekompatibilni materiali lahko razžrejo mrežico ali druge sloje, delo pa ne sme potekati v prevlažnem, vetrovnem in prehladnem vremenu.

Da se leta po izdelavi fasade ne bodo pokazale prej naštete napake, je dobro izbrati fasadni sistem, ki ima evropsko tehnično soglasje ETAG 004. Izvedbo fasade zaupajte izvajalcu, ki ima pooblastilo proizvajalca fasadnega sistema. Pravilno je treba izvesti detajle (ob oknih, balkonih, okenskih policah, škatlah senčil ipd.) zaradi preprečevanja toplotnih mostov. Predhodno naj se sanira oziroma osuši zidove, v kolikor so vlažni (predvsem pri starejših hišah).

Barve fasade

Barvo fasade izberete sami, obstajajo pa omejitve barv fasad po posameznih občinah. Vsaka občina lahko po svojih lastnih predpisih oblikuje omejitve, zato se prej pozanimajte. Temnejši barvni odtenki fasade povzročajo večjo absorpcijo toplote, to pa lahko povzroči hitrejše uničenje barve. Pri izbiri barve fasade je treba upoštevati tudi značaj okoliša. Intenzivne barvne odtenke (rdeči, oranžni, rumeni, turkizni in vijolični odtenek) je treba obnoviti prej kot manj vpadljive barve. Klasika fasadnih barv je marelična barva, zadnje čase pa so priljubljene bolj pastelne barve in večbarvni sloji. Barv za fasado se nikoli ne meša z vodo, saj bo barva v nasprotnem primeru obledela. Navadno se obnovitev barvanja fasade izvaja na 10 ali 15 let.

Prezračevane fasade

»Prezračevana ali ventilirana fasada je odmaknjena zaključna obloga fasade od toplotne izolacije za približno 4 cm. Ta odmik omogoča podkonstrukcija, ki je pritrjena na osnovni zid. S tem je ustvarjen prezračevalni kanal, ki odvaja mrzel zimski in vroč poletni zrak še pred stikom s toplotno izolacijo. Prednost je tako neoviran prehod vlage in neposredna zaščita izolacije pred temperaturnimi vplivi.« pojasni Roman Strmšek, energetski svetovalec in strokovnjak za izvedbo fasadnih sistemov.

Sodelujoči strokovnjaki:

Roman Strmšek

Roman Strmšek

http://www.kalinero.si/

energetski svetovalec in strokovnjak za izvedbo fasadnih sistemov, Kalinero d. o. o.

Vladimir Bizjak

http://www.kocevje.ensvet.com/

energetski svetovalec, Energetsko svetovalna pisarna Kočevje

Tadej Podgornik

energetski svetovalec, Energetska pisarna SINBIO

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here