Energijsko varčna hiša

0
646
Nizkoenergijska hiša
Nizkoenergijska hiša

Namen nizkoenergijske hiše je izkoriščanje obnovljivih virov toplotne energije, kamor spada predvsem energija sonca (sončno sevanje, vodna energija, veter, biomasa …), ne bremeni okolja.

»Evropske direktive, predvsem Direktiva o energetski učinkovitosti stavb – prenovitev, iz leta 2010 zahteva, da bodo vse novozgrajene stavbe po letu 2020 morale biti skoraj nič-energijske stavbe (sNES),« pravi doc. dr. Mitja Košir u.d.i.a. s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. V slovenski zakonodaji je bilo ob koncu leta 2014 s skoraj petletno zamudo končno definirano kakšni so merljivi parametri, ki definirajo sNES. Dikcija, da je sNES stavba, ki za svoje delovanje porabi zelo malo energije, to pa v večini pridobi iz obnovljivih virov na lokaciji same stavbe (npr. toplota okolja, sončna energija …) ali pa v bližnji okolici (npr. daljinsko ogrevanje na biomaso) je dobila oprijemljive zahteve s sprejetjem Akcijskega načrta za nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN sNES). Hkrati pa nov Energetski zakon (EZ-1) kot tudi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010) zahtevata, da vse novozgrajene stavbe po letu 2020 izpolnjujejo zahteve za sNES. Pri stavbah, ki jih uporabljajo javni organi pa je ta meja postavljena na konec leta 2018.

Tipi energetsko varčnih hišPoraba energije za ogrevanje na letoLastnosti
Sodobna stanovanjska hiša< 50-35 kWh/m2Sodobna stavba, ki izpolnjuje zahteve slovenskega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Stavba ima relativno dobro toplotno izolacijo.
Nizkoenergijska hiša< 35 kWh/m2Energetska učinkovitost je v večini primerov dosežena z gradbenimi ukrepi (dobra izolacija, kakovostna okna, pravilna orientacija, osončenost). Standardni ogrevalni sistem in grelna telesa, saj se odpadni zrak ne porabi za ponovno ogrevanje. Sveži zrak se v zgradbo dovaja s prezračevalno napravo.
Pasivna hiša< 15 kWh/m2Zelo nizko porabo energije se v večini primerov doseže s kombinacijo gradbenih in instalacijskih ukrepov (mehansko prezračevanje z vračanjem toplote). Večino potrebne energije pridobi z rekuperacijo zraka in/ali s pomočjo sončnih kolektorjev, grelna telesa (radiatorji, talno gretje) niso potrebna.
Nič-energijska hiša≈ 0 kWh/m2Za ogrevanje ne potrebuje dodatne energije in je v slovenski klimi zelo težko dosegljiva. Nima standardnega ogrevalnega sistema, hiša je sposobna sama proizvesti dovolj energije s pomočjo izkoriščanja sončne energije.
Skoraj nič-energijska hiša< 25 kWh/m2AN sNES zahteva za enostanovanjske stavbe, da je minimalno 50 % celotne energije, ki jo porabi stavba, pridobljene iz obnovljivih virov energije na lokaciji stavbe ali v njeni bližini. Omejena pa je tudi maksimalna poraba primarne energije (energija primarnih nosilcev energije pred kakršno koli tehnično pretvorbo) stavbe in sicer pri enostanovanjskih novogradnjah na 85 kWh/m2.
Plus energijska hišaOdvisno od izvedbe (< 35 kWh/m2)Stavba, ki s pomočjo vgrajenih sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije pridobi več energije kot jo porabi za svoje delovanje.

Vir: doc. dr. Mitja Košir, u.d.i.a., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, dr. Martina Zbašnik Senegačnik (Pasivna hiša)

Kaj je energijsko učinkovita stavba?

Mitja Košir pravi, da so energijsko učinkovite stavbe vse stavbe, ki izpolnjujejo zahteve o porabi energije po trenutnem slovenskem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), saj so njegove zahteve relativno stroge. Dodaja bolj splošno delitev, ki pravi, da za energijsko učinkovite stavbe smatramo stavbe s porabo energije za ogrevanje manjšo od 35 kWh/m2 letno, t. i. nizkoenergijske stavbe, znotraj katerih se velikokrat pojavljajo razne delitve na »pasivne« hiše, »tri litrske« hiše, nič energijske hiše itd. Za primerjavo, varčna hiša ima porabo energije za ogrevanje med 100 in 150, povprečna hiša pa do 200 kWh/m2 letno. Razvrščanje stavb v energijske razrede daje Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki navaja razrede energijske učinkovitosti. V razred A uvrščene stavbe (A1 do 10 in A2 do 15 kWh/m2a) so imenovane pasivne, v razred B (B1 do 25 in B2 do 35 kWh/m2a) pa nizkoenergijske.

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino (po)rabljene energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta, varčnost vaše stavbe pa si lahko izračunate tudi sami.

Formula za izračun: EK = Q / A => poraba (kWh) / površina (m2) = energijsko število

Povprečne kurilne vrednosti goriv: Kurilno olje = 10-11 kWh/l; Zemeljski plin = 10 kWh/m3; Les = 4 – 6 kWh/kg

Če porabite na leto npr. 2000 litrov kurilnega olja, ogrevalna površina pa je celotna hiša velikosti 100 m2 => 20.000 kWh/100 m2 = 200 kWh/m2 na leto

Na voljo pa vam je tudi program za energetsko svetovanje o stavbah (ENSOS) – www.gi-zrmk.eu/ensos. Andraž Rakušček, univ. dipl. inž. grad. pravi, da je program namenjen hitri oceni energetskega potenciala stavb. Uporabnik iz nabora stavb/matrike izbere stavbo, ki je podobna stavbi, ki ga zanima. Dodatno lahko prav tako iz nabora spremeni še konstrukcije, površine in vrsto sistema, ki je potreben za delovanje stavbe. Na podlagi vnesenih podatkov se rezultati prikažejo na grafih. Po enakem postopku lahko naredite še dve stavbi na novo ali iz osnovnega modela, ter jih med seboj primerjate.

Novogradnja ali prenova?

Matjaž Valenčič, energetski svetovalec, ocenjuje, da stane novogradnja ničenergijske stavbe od 700 do 900 €/m2, celovita obnova obstoječe stavbe v skoraj ničenergijski standard pa od 500 do 600 €/m2. V Sloveniji je približno 700.000 stavb, ki v večini ne zadoščajo današnjim strogim zahtevam. »So dotrajane, energijsko potratne, nefunkcionalne, nekatere med njimi pa tudi statično vprašljive. Večino teh stavb je bolje obnoviti kot prepustiti propadu, celovita obnova pa naj bi bila cenejša in okolju prijaznejša kot novogradnja. Kar je dobrega, naj se ohrani.« Pri novogradnji oziroma prenovi pa ni dovolj ekološko in energetsko učinkovito razmišljanje le pri končni hiši, temveč tudi za celoten projekt gradnje – bodo uporabljeni materiali iz obnovljivih ali neobnovljivih virov, iz bližnje okolice ali od daleč, se bodo uporabile rastoče surovine, koliko energije se porabi še za transport do mesta gradnje, imajo materiali škodljive vplive itd. V tem oziru daje Valenčič prednost prenovi. Dodaja pa, da »trajnostna merila upoštevajo tudi bivalno ugodje, rabo dnevne svetlobe, kakovost notranjega zraka, dostopnost za gibalno ovirane, ergonomijo, dostop do javnega prevoza, oskrbovalnih funkcij, do zelenih površin in drugo.«

Kakovost trajnostne gradnje

Na trgu je več vrst oznak za gradbene proizvode: EMICODE, eko roža, modri angel, avstrijska eko nalepka, nature plus, FSC znak gozdarskih proizvodov … Zaradi omejenosti virov energije, kot sta na primer plin in premog, ki bi lahko bila porabljena v nekaj desetletjih, strokovnjaki menijo, da bo v prihodnosti treba razmišljati o izkoriščanju sončne svetlobe. »Vrednost investicije ni odvisna od razreda energijske učinkovitosti, saj izkušnje kažejo, da je možno zgraditi stavbo razreda B1 občutno ceneje kot razreda E,« zaključuje Valenčič, pri čemer poudarja tudi, da je težko najti izvajalce, ki premorejo dovolj veščin za energetsko učinkovito gradnjo. Pri izbiri strokovnjaka je zato ključnega pomena široko poznavanje stroke in ne le ozko obvladanje določenega aspekta gradnje, zaključuje Mitja Košir.

Sodelujoči strokovnjaki:

Mitja Košir

doc. dr. Mitja Košir

http://www3.fgg.uni-lj.si/

u. d. i. a., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Andraž Rakušček

http://www.gi-zrmk.eu/ensos/

univ. dipl. inž. grad., Gradbeni inštitut ZRMK

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here