Priročnik DomDomovanje z več generacijami

Domovanje z več generacijami

Včasih tudi jasni dogovori ne rešijo težav. Ljubezen staršev včasih nima mej in se to izraža v vtikanju v vaše življenje na vseh področjih. Kje so meje? Mnogi starši zavzamejo držo: »Pomagala bova, kolikor je v najini moči, ne bova pa se vtikala v zakon svojih otrok.« Starši potrebujejo mero, kdaj in kako pomagati, na drugi strani ste pa vi, ki se naj bi zavedali, da ne smete prekomerno izkoriščati pomoči staršev. Prizadevanje staršev in vas, ki živite skupaj v istem gospodinjstvu, naj bo predvsem v osamosvajanju in, da živite v spoštljivih in mirnih odnosih s starši.

Dogovori so nujni

Bolj kot fizične meje so pomembne psihološke razmejitve: dovoljenje staršev, da odrasteta v odrasli osebi in ustvarita družino, ki bo imela svojo družinsko kulturo, morda drugačno od tistih, v katerih sta odraščala. To od staršev zahteva zrelost, užaljenost je znak, da vas starši še niso »spustili«, vidva pa tvegata konflikt, ko poskušata zaživeti po svoje. V primeru konflikta je od vaju tisti, pri katerem starših živita ta, ki mora postaviti meje, drugi ga ob tem podpira. Če so starši dovolj zreli, dogovarjanje ni potrebno, saj bodo vama dali tisti prostor, ki vama pripada, v nasprotnem primeru (oz. na določenih področjih) pa je dogovarjanje celo nujno. Vsak par ima svojo izkušnjo. Eni se dogovorijo in temu sledijo, pri drugih življenje samo oblikuje njihove pristope in medsebojna dogovarjanja. Pri dogovorih je potrebna doslednost, upoštevanje dogovorjenega in spoštovanje drug drugega.

Vmešavanje v vzgojo otrok

Treba je razlikovati med vmešavanjem in pomočjo, podporo. Vmešavanje pomeni, da stari starši želijo, da vzgajate in negujete otroka tako, kot želijo oni. Če niso upoštevani, so užaljeni. Podpora pa pomeni, da vama starši stojijo ob strani z izkušnjami, idejami in nasveti takrat, ko to potrebujete. Na tak način stari starši niso užaljeni, ko naredite kaj »po svoje«, tudi napake. Otrok je vajin, torej bosta vidva posredovala vrednote otrokom z zgledom, besedo in načinom življenja. Otrok je iz vajinega »testa«. Sprejela sta odgovornost, da sta starša in vzgojitelja. Stari starši in vsi, ki bodo na takšen ali drugačen način vzgajali vajine otroke, so samo vajini pomočniki, niso pa prvi vzgojitelji. Odgovorna mlada starša prevzameta vzgojno nalogo za vsa področja. Starši naj dajo zgled, naj se pogovarjajo o vzgoji, pravilno svetujejo, čustveno in duhovno podpirajo mlade družine. S tem bodo največ pomagali.

Plačevanje položnic

Dogovor glede položnic je odvisen od vsake posamične družine, vendar je pomembno, da prispevata svoj delež, saj vama to daje večji občutek samostojnosti in manjše »dolžnosti« do staršev. Pomembno pa je, da dogovor obstaja, če se le da, tudi v pisni obliki in pravična razdelitev stroškov. Dogovor naj bo jasen in uresničevanje tega dosledno. Škoda bi bilo, da bi denar, ki je dar in sredstvo, uničil odnose in povzročal nemir. Naredite vse, da vas bo usklajevanje povezalo in potrdilo že lepe odnose med vami.

Konflikti v medgeneracijski družini

Potreben je pogovor – ne le govorjenje, predvsem je pomembno slišati drugega in vedeti, zakaj tako čuti in misli. Problem je užaljenost oz. nepripravljenost na pogovor s katerekoli strani. Takrat je treba kljub oviram ravnati, kot presodimo, da je najbolje. Samo izogibanje konfliktom ni rešitev. Treba se je ustaviti, pogledati, kaj je vzrok napetosti in razčleniti, kaj lahko storimo, da se to ne bo več zgodilo ali ponovilo.

Prednosti in slabosti življanja v domovanju z več generacijami

Prednosti so vedno tam, kjer je zdrava komunikacija in sprejemanje drug drugega kljub napakam ter medgeneracijska vsestranska obogatitev – duhovna, izkustvena, vrednote, starejši dajejo mlajšim in obratno. Mladi se tako lahko učijo na izkušnjah starejših, starejši pa od mladih lahko dobijo svež, nov pogled na stare stvari in naredijo nov korak naprej. Tam lahko stari starši uživajo ob mladih, njihovi energiji, drugačnih navadah, odločitvah in tudi napakah, so ovrednoteni kot svetovalci in dopuščajo mladim njihov svet. Mladi pa se lahko ob starejših obogatijo za kakšno izkušnjo, ki je ne upoštevajo nujno in nimajo slabe vesti, ko naredijo napako kljub temu, da »so mi povedali«. Odraščanje otrok s starejšimi pomaga otrokom, da vidijo celostno podobo življenja, vse stopnje življenja. Izkušnje kažejo, da so otroci, ki so odraščali s starimi starši in ostalimi člani razširjene družine, imeli bolj razvit čut za bližnjega in tudi večje sposobnosti sprejemanja in komuniciranja z ljudmi. Kjer pa »normalnega« odnosa ni možno vzpostaviti, skupno življenje postane bolj breme kot veselje. Tudi pomoč, ki jo kljub nesoglasjem mladi (in stari) dobijo, ne odtehta bremena, ki ga morajo prenašati, ko živijo skupaj: »Lažje je, če vse narediva sama, kot da prenašava očitke in krive poglede …« In to je ena od slabosti – možnost sporov in nerazumevanja, napetosti. V nekaterih družinah mladi nikoli ne odrastejo in jim starejši ne dopustijo odraščati v samostojne mlade starše.

Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov za vaš dom.

Sodelujoči strokovnjak

1 komentar

PODOBNE VSEBINE

IZPOSTAVLJENO