Umestitev polnilnice v domače okolje
Na postavitev domače polnilne postaje vplivajo dejstva kot so kje boste parkirali vaš avto, pod nadstreškom, v garaži ali na dvorišču; bo polnilnica samostoječa ali nameščena na steno; imate ustrezno električno infrastrukturo, kakšna bo hitrost polnjenja, zmogljivost, moč polnjenja, uporaba in stroški.
Osnovne karakteristike, katere morate poznati ko izbirate polnilno postajo so, zmogljivost vašega električnega sistema, največja moč s katero se polni vaše e-vozilo ter vrsta vtiča in kapaciteta baterije. Izbrana polnilna postaja mora vsaj dosegati parametre tehničnih specifikacij vozila, lahko pa je tudi zmogljivejša. Polnilne postaje se namreč lahko prilagodi na največjo moč polnjenja oziroma se nastavi manjšo moč. V kolikor kasneje zamenjate vozilo, ki bi potrebovalo večjo zmogljivost, se moč polnjenja prilagodi.
1. Električna inštalacija
V primeru vgradnje domače polnilne postaje je do polnilne postaje treba speljati električno instalacijo, v razdelilni omarici mora biti dovolj močan in debel kabel – odvisno od razdalje do električne omarice in moči polnilne postaje. Za zagotovitev želene moči je treba zagotoviti zadostno jakost toka in eno- ali trifazni priključek. Priporoča se uporaba trifaznega priklopa, saj je zmogljivost naprave večja, četudi se električno vozilo polni samo enofazno. Največje moči AC polnilnih postaj (tj. polnjenje z izmeničnim tokom preko posebnih eno- ali trifaznih vtičnic) so 22 kW, kar pomeni jakost toka 3×32 A. Večina gospodinjstev nima na voljo takšne moči, vendar se vseeno priporoča priprava kabla za takšno moč. Potrebna debelina vodnika za moč 22kW je 5×6 mm² oziroma nad cca 40 metri razdalje vodnik debeline 5×10 mm².
Sledi priprava priključka v električni omarici, kamor se poleg ustreznih inštalacijskih odklopnikov (varovalk) priporoča vgradnja RCD stikal ustreznih specifikacij. Tako pripravo električne inštalacije kot tudi potrebne elemente v razdelilni omari naj vgradi pooblaščeni strokovnjak.
Različne polnilne postaje imajo lahko tudi specifične zahteve za priklop na omrežje, posebej kadar, njihove dodatne funkcionalnosti potrebujejo dodatno pripravo. Recimo UTP kabel za komunikacijo, kable za montažo tokovnikov, ki beležijo skupno porabo objekta itd.
V vsakem primeru je potrebno pridobiti čim več podatkov o pripravi inštalacije za vašo izbrano polnilno postajo.
V kolikor so v obstoječi inštalaciji, kamor bi se priklopila polnilna postaja tanjši kabli, lahko dela polnilna postaja z zmanjšano močjo. Debelina kabla 2,5 mm², kar je večina domačih inštalacij, določa jakost toka 3×16 A oziroma največjo moč 11 kW, nekatera električna vozila se niti ne morejo polniti hitreje. Zato je to lahko dovolj, inštalacija pa naj ne bo obremenjena z drugimi napravami (npr. klimatsko napravo, toplotno črpalko).
2. Zaščita pred vremenskimi vplivi
Uredi se zaščita pred indirektnim udarom strele, z vgradnjo protinapetostne zaščite na strani razvodne omarice. Kljub zaščiti pred udarom strele, pa vozila med neurjem ne polnite.
Večina polnilnih postaj je namenjena za postavitev na prostem ali v notranjih prostorih (garaži, kleti). IP zaščita je podatek, ki vam pove stopnjo zaščite pred vremenskimi vplivi. IP je mednarodna koda, ki predstavlja stopnjo zaščite proizvoda pred vdorom trdnih predmetov (prva številka) in tekočin (druga številka). Višja kot je številka, večja je zaščita. Da je naprava lahko na dežju, mora biti IP vsaj 44.
V primeru novogradnje je postopek enak zgornjemu. Umestitev domače polnilne postaje predvidite že pri projektiranju inštalacij, čeprav nameravate električno vozilo kupiti šele čez nekaj let.
3. Montaža
Ko se dogovorite z izbranim podjetjem za priključitev polnilne postaje, vam po potrjeni ponudbi, pripravijo navodila za priključitev, nekateri pa vam pripravijo tudi shemo za pripravo inštalacije in navodila za priklop na inštalacijo. Na podlagi teh podatkov električar opravi morebitna dodatna dela na električni napeljavi. Nato sledi montaža polnilne postaje in predaja navodil o upravljanju z napravo uporabniku.
4. Vzdrževanje
Vzdrževanje polnilnih postaj praktično ni potrebno, občasno preverite le pokrov oz. vijake, da so zatesnjeni. Pazite, da luknje na vtiču polnilnega kabla niso zamašene oz. mokre. Polnilne postaje imajo sicer vgrajene varnostne elemente, kot so varovalo pred previsokim ali prenizkim tokom, zaščita pred pregrevanjem naprave, zaščita pred kratkimi stiki, in so po večini skladne s certifikati, kot na primer UL 94 (negorljivi materiali), TUV in CE oznaka (zahteve glede zdravja in varnosti).
Povezava s sončno elektrarno
V Sloveniji se trenutno še uporablja »net metering« (do konca leta 2023, novosti Uredbe o samooskrbi pa še niso znane), viški proizvedene energije gredo v inverter, poraba pa se vodi v števcu, kjer je vidna tudi količina proizvedene energije.
Finančno se bo poraba električne energije pobotala, ko priključite polnilnico, torej bo števec obračunal, da ste električno energijo porabili (nekatere polnijo samo takrat, ko so viški električne energije). Tehnično gledano polnilna postaja ni nikoli direktno povezana s sončno elektrarno, ampak preko inverterja in števca.
Pri postavitvi sončne elektrarne razmislite tudi o polnilni postaji v bližini, vsaj s stališča predpriprave elektro inštalacij za polnilno postajo.
